VSM sklep I Cp 1016/2016

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 125,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2015 dalje (točka I. izreka), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka) in odločilo še, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 214,91 EUR pravdnih stroškov (točka III. izreka).

2Zoper to sodbo se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter smiselno predlaga njeno razveljavitev. Navaja, da bi bilo potrebno v postopku postaviti več izvedencev medicinske stroke glede na tožnikovo diagnozo. V postopku je izdelal izvedensko mnenje izvedenec otorinolaringolog glede tožnikovih težav s sluhom, po prejemu katerega se je tožeča stranka obrnila na toženo stranko s predlogom, da se med njima sklene poravnava. Tožena stranka ji je poslala ponudbo poravnave na plačilo glavnice 1.700,00 EUR in stroškov (priložena elektronska sporočila), s katero se je tožeča stranka strinjala in jo prosila za posredovanje osnutka takšne poravnave. Sodišče je na presenečenje obeh pravdnih strank 5. 7. 2016 izdalo izpodbijano sodbo brez izvedbe glavne obravnave, za kar stranki nista dali soglasja, zato je postopalo v nasprotju z 279.a členom ZPP in storilo relativno bistveno kršitev določb postopka. Nepopolno pa je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje in posledično zmotno uporabljeno materialno pravo, saj je tožeča stranka želela, da se postavi novi izvedenec travmatolog oziroma psihiater. V vlogi dne 26. 5. 2016 je napisala, da izvedenskega mnenja otorinolaringologa ne sprejema, vendar zaradi ekonomičnosti postopka ne predlaga novega izvedenca te vrste. Priglaša stroške.

3Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevku tožeče stranke na plačilo odškodnine za škodo (nepremoženjsko in premoženjsko), ki jo je tožnik utrpel v prometni nesreči 23. 1. 2014. Višino odškodnine za nepremoženjsko škodo je odmerilo na podlagi v tem postopku pridobljenem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca medicinske stroke.

6Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje opravilo prvi narok za glavno obravnavo dne 12. 1. 2016, na katerem je dovolilo spremembo tožbe in narok preložilo na nedoločen čas zaradi plačila predujema, nato pa na drugem naroku dne 18. 2. 2016 zaslišalo tožnika in pričo ter narok ponovno preložilo zaradi plačila predujema za izvedenca otorinolaringologa na nedoločen čas. Predujem je bil založen, postavljen je bil izvedenec medicinske stroke, otorinolaringolog dr. A.G., ki je mnenje izdelal 21. 4. 2016. Sodišče je mnenje poslalo pravdnima strankama v izjavo v 15. dneh z opozorilom, da po poteku tega roka njunih navedb ne bo upoštevalo.(1) Pooblaščenca pravdnih strank sta navedeno sprejela 10. 5. 2016, tožeča stranka pa je nato 25. 5. 2016 (priporočeno po pošti) podala obrazložene pripombe na izvedensko mnenje ter izrecno navedla, da izvedenskega mnenja ne sprejema. Sodišče je zatem brez razpisa naroka izdalo izpodbijano sodbo.

7Sodišče v sodbi ni pojasnilo, zakaj pred odločitvijo z izpodbijano sodbo ni opravilo glavne obravnave. Res je sicer, da lahko sodišče odloči v sporu na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank brez glavne obravnave, vendar le s soglasjem strank, če se stranki obravnavi pisno odpovesta in na takšno možnost lahko sodišče stranke opozori (279.a člen ZPP).(2) Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi stranki soglašali, da sodišče odloči brez glavne obravnave, pa tudi ne, da jih je sodišče na to možnost opozorilo, hkrati pa iz izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, ne izhajajo nikakršni razlogi o tem, zakaj sodišče glavne obravnave ni opravilo, še posebej ob dejstvu, ker je svoje zaključke sprejelo na izvedenskem mnenju izvedenca otorinolaringologa, ki pa ga tožeča stranka ni sprejela, o čemer je podala obrazložene razloge in do katerih se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo.

8Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v zadevi odločilo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, s čemer pravdni stranki nista soglašali, niti nista bili k temu pozvani, kršilo načelo neposrednosti (4. člen ZPP) (3), hkrati pa tudi načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP) (4), saj je upoštevaje dejstvo, da se tožeča stranka z izvedenskim mnenjem, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke v izpodbijani sodbi, ni strinjala, temveč mu je nasprotovala in tudi podala obrazložene pripombe nanj, tožeči stranki odvzelo pravico do izjave.

9V posledici navedenega je sodišče prve stopnje storilo absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev katerih glede na njuno naravo samo ne more odpraviti, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 354. člena ZPP.

10V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti vse navedene pomanjkljivosti, nato pa o zadevi ponovno odločiti.

11Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1) : Izvedensko mnenje je bilo poslano pravdnima strankama s pozivom, da se o njem izjavita v roku 15. dni in opozorilom, da izjave posredovane po izteku tega roka ne bodo upoštevane po petem odstavku 286.a člena ZPP. Pooblaščenec tožeče stranke je izvedensko mnenje s pozivom sprejel 10. 5. 2016 ter se o njem izjasnil v pisni pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče sprejelo 25. 5. 2016 (v okviru 15-dnevnega roka) in jo posredovalo v vednost toženi stranki.

Op. št. (2) : S soglasjem strank lahko sodišče v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki obravnavi pisno odpovesta.

Sodišče opozori stranke na možnost, da se lahko odpovejo glavni obravnavi v roku, ki ga določi sodišče.

Sodišče v sporu odloči prednostno.

Op. št. (3) : Sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja.

Če zakon tako določa, odloči sodišče o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov.

Op. št. (4) : Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

Samo tedaj, če ta zakon tako določa, sme sodišče odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi.