VSL sodba I Cpg 1599/2015

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek v višini 6.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka).

Odločilo je še, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 743,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka je kot naročnik v zvezi z izgradnjo računalniškega centra s toženo stranko kot dobaviteljem dne 23. 7. 2012 na podlagi javnega razpisa po postopku s pogajanji sklenila pogodbo št. 4300-187/2012-1 z dne 6. 7. 2012, sestavni del katere sta bili tudi ponudbi v prilogah A8 in B14 (v nadaljevanju Pogodba, priloga A5).(1) Zaveza tožene stranke je bila dobava, montaža in zagon diesel agregata. Pogodbeni rok za dobavo agregata je bil 60 koledarskih dni od dneva podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank.(2) Med strankama ni spora, da tožena stranka do 21. 9. 2012 agregata ni dobavila in tako ni pravočasno izpolnila svoje obveznosti po pogodbi. Predmet tožbenega zahtevka je plačilo pogodbene kazni zaradi zamude tožene stranke pri izpolnitvi te obveznosti.(3)

6Tožena stranka se je zahtevku upirala s trditvami, da je imela agregat po prvotnem naročilu do poteka pogodbenega roka pripravljenega na prevzem. Razlog, da ga je dobavila in montirala šele 26. 10. 2012 pa izvira iz sfere tožeče stranke. Ta je namreč prvotno naročilo dne 19. 9. 2012, kar je bilo tik pred iztekom pogodbenega roka, spremenila tako, da omara z močnostnim poljem mreža/agregat (v nadaljevanju preklopna omara) ni bila več v samem diesel agregatu, temveč zunaj njega v objektu tožene stranke. Trdila je, pri čemer vztraja tudi v pritožbi, da je prišlo do spremembe predmeta pogodbe (dobava drugačnega električnega agregata), zaradi česar se je bila dolžna do podpisa zapisnika dne 19. 9. 2012, ki predstavlja aneks k pogodbi, držati sklenjene pogodbe s tožečo stranko.

7Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Presodilo je, da je imela tožena stranka dovolj časa, da pravočasno pripravi projekt ter da razloga za zamudo zato ne more prevaliti na tožečo stranko. Zaključilo je, da tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pogodbenega roka prišlo prav zaradi naročanja sprememb s strani tožeče stranke.

8Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen; 247. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Po določbi 250. člena OZ se lahko dolžnik razbremeni plačila pogodbene kazni, če je do zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Dolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (240. člen OZ).(4)

9Pogodbena kazen torej ni upravičena le v primeru, če je vzrok za zamudo z izpolnitvijo pogodbene obveznosti zunaj sfere tožene stranke. Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa v obravnavani zadevi tožena stranka tega ni uspela dokazati.

10Obveznost izvajalca po podjemni pogodbi je pravočasna izvršitev dela skladno s pogodbo in po pravilih posla (prim. prvi odstavek 626. člena OZ). Med strankama ni sporno, da je tekom izvajanja Pogodbe prišlo do spremembe naročila. Na zahtevo tožeče stranke se je spremenila lokacija preklopne omare iz samega agregata v prostore tožene stranke. To je pomenilo za toženo stranko dodatno delo (naročilo nove nadstandardne preklopne omare, odstranitev omare iz kontejnerja, izgradnja še ene omare in drugo(5)), za kar je potrebovala dva tedna.(6) Sporno med pravdnima strankama je, kdaj je tožeča stranka to spremembo veljavno naročila oziroma kdaj je bila tožena stranka dolžna upoštevati spremembo naročila ter nadaljevati delo skladno s to spremembo. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno, ali je tožeča stranka naročilo spremenila pravočasno na način, da je imela tožena stranka dovolj časa, da pogodbeno obveznost izpolni skladno s spremenjeno lokacijo preklopne omare do izteka pogodbenega roka 21. 9. 2012. Tožeča stranka je trdila, da je to storila že v avgustu 2012, tožena pa, da sta se pravdni stranki o spremembi dokončno dogovorili šele 19. 9. 2012 s podpisom zapisnika.

11Pritožbeno sodišče meni, da za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v konkretnem primeru ni relevantno, ali je šlo za takšno spremembo Pogodbe, ki je narekovala sklenitev pisnega aneksa, za kar se zavzema tožena stranka tudi v pritožbi, ali je šlo zgolj za tehnično rešitev izpeljave projekta, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Naročilo tožeče stranke se je nedvomno spremenilo. Za to, na kakšen način je nameravala tožeča stranka izpeljati projekt postavitve in zagona agregata, pa je tožena stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje izvedela že v avgustu 2012, in sicer prvič na ogledu prostorov od predstavnika tožeče stranke A. A. in drugič preko elektronske pošte družbe B. d. o. o.,(7) v katerem je bilo najprej opozorjeno, da preklopna omara za diesel agregat ne sme biti v samem kontejnerju, temveč v 2. kleti poleg NN polja za diesel agregat, v nadaljevanju pa je bila izdelava nove preklopne omare toženi stranki tudi naročena (priloga A32).(8)

12Pritožnik graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je bilo v avgustu 2012 že ustno dogovorjeno, da bo preklopna omara prestavljena iz agregata in da se bo vgradila posebej v objekt tožene stranke. Vztraja, da bil dokončen dogovor o takšni spremembi sklenjen šele s podpisom zapisnika 19. 9. 2012. Navaja, da si izpovedbe prič A. A., C. in D. niso skladne v tem, kdaj naj bi se začeli pogovori o prestavitvi preklopne omare (maja 2012 ali avgusta 2012) ter ali so avgusta 2012 šele začeli potekati dogovori o prestavitvi preklopne omare ali je bilo to takrat ustno že dogovorjeno.

13Vendar pritožbeno sodišče sledi dokazni oceni sodišča prve stopnje, da prve informacije toženi stranki ni predstavljalo šele elektronsko sporočilo z dne 31. 8. 2012. E. E. je namreč sam povedal, da je bil v avgustu 2012 prisoten na ogledu, kjer so si ogledali več prostorov in na koncu ugotovili, da je ta, kjer je bila kasneje postavljena preklopna omara, edini možen. Tožena stranka se je torej že takrat nedvomno zavedala potrebe po spremembi projekta, natančneje po prestavitvi preklopne omare. Ne drži pritožbena navedba, da to samo po sebi ne pomeni ničesar. Od podjemnika se pričakuje, da bo pri izpolnitvi naročila ravnal s profesionalno skrbnostjo.(9) Odgovornost podjemnika je treba ocenjevati v okviru prevzetih del in naročnikovega namena, zaradi katerega je delo naročil.(10) Pogodbeni interes tožeče stranke je bil v pravočasnem zagonu diesel agregata. Upoštevajoč zavedanje tožene stranke, da agregat z vsebovano preklopno omaro ne ustreza več projektu tožeče stranke ter zavedanje, na kakšen način se bo projekt po spremembi izvedel, je bila njena dolžnost takšen interes tožeče stranke tudi upoštevati. To velja ne glede na to, od koga je za spremembo izvedela, ali neposredno od predstavnika tožeče stranke ali od njenih pogodbenih partnerjev. V kolikor je tožena stranka pričakovala oziroma potrebovala pisno potrditev spremembe lokacije preklopne omare, bi se bila dolžna obrniti na tožečo stranko. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja(11) je namreč njeno ravnanje, ko je na eni strani vedela za potrebo po drugačni tehnični izvedbi projekta, na drugi strani pa vztrajala pri prvotni izvedbi naročila ter „čakala“ na podpis zapisnika oziroma pisno spremembo pogodbe.

14Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je ugotovljeno dejansko stanje predstavljalo zadostno podlago za ukrepanje tožene stranke. To pomeni, da bi se tožena stranka lahko obrnila na tožečo stranko, jo opozorila na opisane okoliščine oziroma na pomanjkljivost njenega (pisnega) naročila ter nato ravnala skladno s tako dogovorjenim. Ob tem ni zanemarljivo, da je zakonska obveznost podjemnika, da naročnika opozori na okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti, in bi bile lahko pomembne za naročeno delo (tretji odstavek 626. člena OZ). Tožena stranka se zato posledic lastnega ravnanja ne more razbremeniti zgolj s sklicevanjem, da je delo izvrševala skladno s pogodbo, šele po sklenitvi zapisnika 19. 9. 2012 pa je lahko ravnala skladno s pisno dogovorjeno spremembo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno obrazložilo, da za dejstvo, da je tožena stranka vse do 19. 9. 2012 delala na temu, da ostane preklopna omara v diesel agregatu, kljub vplivanju in opozarjanju družbe B. d. o. o., odgovarja tožena stranka sama. Nikoli se ni namreč niti poskušala obrniti na predstavnike tožeče stranke in doseči pisne spremembe predmeta pogodbe oziroma predlagati sklenitev aneksa, v kolikor je smatrala, da je to potrebno ter da je pogodbeni rok nedosegljiv.(12)

15Zamude pogodbenega roka torej ni povzročila sprememba, ki je bila opravljena na zahtevo tožeče stranke. Zato je položaj enak, kot da tožeča stranka sprememb sploh ne bi naročila.(13) Za odločitev je pomembno le, da je bil rok za izpolnitev pogodbene obveznosti 21. 9. 2012, tožena stranka pa je to storila šele 26. 10. 2012. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pogodbeno kazen.

16Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

17Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Po naravi gre za podjemno pogodbo.

Op. št. (2): 4. člen Pogodbe.

Op. št. (3): Pogodbena kazen je dogovorjena v 11. členu Pogodbe.

Op. št. (4): Takšna opredelitev negativne predpostavke pogodbene odškodninske odgovornosti se zelo približuje objektivni odgovornosti. To pa pomeni visoko breme za razbremenitev odgovornosti (prim. Plavšak v: Plavšak in Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 2. knjiga, str. 213).

Op. št. (5): Glej 15. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.

Op. št. (6): Neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje.

Op. št. (7): Ta družba je imela s tožečo stranko sklenjeno pogodbo za izgradnjo infrastrukture za računalniški center.

Op. št. (8): Plačilo je garantirala in izvedla družba B. d. o. o.

Op. št. (9): Glej Plavšak v: Plavšak in Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, 3. knjiga, str. 731 in 733.

Op. št. (10): Tretji odstavek 626. člena OZ; prim. sodba VS RS II Ips 251/2007.

Op. št. (11): 5. člen OZ; to načelo zahteva, da si pogodbena stranka pri izpolnjevanju obveznosti ne prizadeva zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Udeleženci obligacijskih razmerij morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni.

Op. št. (12): Razen 17. 8. 2012 zaradi letnih dopustov in šele 19. 9. 2012 zaradi tehnične spremembe lokacije preklopne omare.

Op. št. (13): Prim. sodba VS RS II Ips 25/2012.