VSL sklep I Cpg 871/2016

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 73230/2015 z dne 17. 6. 2015 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka in postopek ustavilo. Svojo odločitev je oprlo na določilo tretjega odstavka 282. člena ZPP. Ugotovilo je, da na poravnalni narok, opravljen 10. 5. 2016, ni pristopila nobena od pravilno povabljenih strank. Razloga za izostanek, oziroma splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da iz opravičenih razlogov nista mogli priti na narok (šesti odstavek 282. člena ZPP), pa stranki nista izkazali.

2Proti temu sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 339. člena ZPP in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahtevala je povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3Pritožba je utemeljena.

4Po določilu tretjega odstavka 282. člena ZPP se takrat, kadar na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka domneva, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Kadar se to zgodi, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP).

5Pritožnica pravilno opozarja, da je iz zapisnika o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo (v nadaljevanju: narok) razvidno, da je na narok, ki ga je sodišče opravilo 10. 5. 2016, pristopila tožena stranka, ki se je z umikom strinjala in celo vložila stroškovnik. Upoštevajoč citirano določilo tretjega odstavka 282. člena ZPP pogoji za umik tožbe in ustavitev postopka niso bili izpolnjeni. Zato sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ni smelo izdati.

6Od uveljavitve prvega odstavka 282. člena ZPP z novelo ZPP-D je sodišče takrat, kadar na prvi narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ni pristopila tožeča stranka, sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi, če so bili izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP. To določilo je Ustavno sodišče s sklepom U-I-191/2010 dne 9. 12. 2010 razveljavilo. V 11. točki te odločbe je zapisalo, da „neudeležba tožeče stranke na naroku sama po sebi ne pomeni, da sodišče naroka ne more opraviti ter ob polnem upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu odločiti o zahtevku. Z neudeležbo na naroku tožeča stranka kvečjemu prikrajša samo sebe za dopolnjevanje svojih dejanskih trditev, za dodatno razlago svojih pravnih stališč in za sodelovanje pri izvedbi dokazov“.

7Iz gornje obrazložitve je razvidno, da ima sodišče po trenutno veljavni ureditvi ZPP o poteku glavne obravnave (enaindvajseto poglavje ZPP) takrat, kadar tožeča stranka ne pride na narok in ni razlogov, da sodišče naroka ne bi opravilo, dve možnosti. Ena je, kot izhaja iz obrazložitve zgoraj citirane odločbe Ustavnega sodišča, da glavno obravnavo opravi zgolj v navzočnosti tožene stranke in izvede vse predlagane dokaze ter na podlagi dokaznega postopka odloči o tožbenem zahtevku. Druga pa je, da sicer došla tožena stranka na narok ne pristopi. Vendar v tem primeru nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov. Tretje možnosti ZPP ne pozna.

8Glede na navedeno drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje, ki je kljub izkazani navzočnosti tožene stranke na naroku izdalo sklep o ustavitvi postopka, zagrešilo relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz tretjega odstavka 282. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi določila tretjega odstavka 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo. Ker bi v predmetni zadevi lahko sodišče izdalo sodbo le po izvedenem dokaznem postopku, dokazov na naroku 10. 5. 2016 pa ni izvajalo, bo moralo v nadaljnjem postopku ponovno razpisati glavno obravnavo in nanjo povabiti obe pravdni stranki.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprlo na določilo tretjega odstavka 165. člena ZPP.