VSC sklep II Kp 28087/2010

I. Sodba sodišča prve stopnje se razveljavi, postopek za preklic pogojne obsodbe, izrečene obsojenemu D. P. S. s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju z dne 29. 5. 2013, opr. št. I K 28087/2010, pa se ustavi.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku in potrebni izdatki obsojenega, proračun.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodnica posameznica Okrajnega sodišča v Velenju preklicala pogojno obsodbo, ki je bila obsojenemu D. P. S. izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju z dne 29. 5. 2013, opr. št. I K 28087/2010, in ki je postala pravnomočna 7. 6. 2013. Obsojenemu je bila zaradi storitve kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izrečena kazen enega leta zapora, na podlagi določbe prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), pa mu je bilo naloženo še plačilo sodne takse.

2Zoper prvostopenjsko sodbo se je obsojeni pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 373. členu ZKP. Zatrjuje, da ima namen dodatni pogoj izpolniti.

3Pritožba ni utemeljena, je pa bilo potrebno v sodbo sodišča prve stopnje poseči po uradni dolžnosti.

4Če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, sme sodišče po drugem odstavku 62. člena KZ-1 najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi. Glede na dejstvo, da je postala sodba z izrečeno pogojno obsodbo pravnomočna 7. 6. 2013, je ob dveletni preizkusni dobi rok za preklic pogojne obsodbe iz drugega odstavka 62. člena KZ-1 potekel 7. 6. 2016, kar pomeni, da bi morala biti vsaj tega dne izpodbijana sodba pravnomočna. Višje sodišče v Celju je kazenski spis prejelo v pritožbeno obravnavanje 13. 6. 2016, torej že po poteku roka, v katerem bi bilo dopustno pogojno obsodbo preklicati. Ker je pritožbeno sodišče na zastaranje dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), je izpodbijano sodbo zaradi zastaranja oziroma poteka dopustnega roka za preklic pogojne obsodbe razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.

5Glede na ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe, je pritožbeno sodišče v skladu z 98. členom v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da stroški nastali v postopku za preklic pogojne obsodbe in potrebni izdatki obsojenega, bremenijo proračun.