VSC sklep I Ip 476/2016

I. Pritožba se zavrže.

II. Upnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da mora upnik v roku 8 dni plačati predujem za sodnega cenilca v znesku 1.000,00 EUR na račun sodišča in sodišču predložiti potrdilo o vplačanem predujmu, sicer bo sodišče izvršbo ustavilo.

2Po prejemu tega sklepa sta upnika po pooblaščenki vložila predlog za popravo tega sklepa oziroma podrejeno pritožbo zoper sklep z dne 7. 7. 2016. V tej vlogi primarno predlagata, da sodišče prve stopnje dovoli, da se v skladu s 183. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zarubljene nepremičnine proda z neposredno pogodbo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov za 80 % ocenjene vrednosti po GURS, kupnino pa nakaže na račun upnika. Prav tako izražata mnenje, da je zahtevani predujem za sodnega cenilca previsok, saj je potrebno le valorizirati cenitve, ki so bile izdelane v predhodnih izvršilnih postopkih, ki so bili neuspešni. V kolikor prvostopenjsko sodišče predlogu za popravo sklepa ne bi ugodilo, pa se naj ta vloga šteje kot pritožba zoper sklep z dne 7. 7. 2016, ki jo vlagata iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, kot obrazložitev pritožbe zaradi stroškov izvedenca pa naj pritožbeno sodišče upošteva navedbe upnika v predlogu za popravo.

3Pritožba ni dovoljena.

4Uvodoma je potrebno poudariti, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 10. 2016 odločilo, da se predlogu za popravo sklepa ne ugodi. V tem sklepu je sodišče prve stopnje pojasnilo zakaj ni mogoče slediti predlogom upnikov, da se kot vrednost nepremičnine, na kateri je predlagana izvršba, vzame 80 % vrednosti teh nepremičnin, kot izhaja iz javne evidence o vrednosti nepremičnin pri Geodetski upravi Republike Slovenije, zakaj je kljub prodaji po 183. členu ZIZ potrebno ugotoviti tržne vrednosti s pomočjo sodnih cenilcev in zakaj je s sklepom z dne 7. 7. 2016 določilo višino predujma 1.000,00 EUR.

5Pritožbeno sodišče je tako v nadaljevanju, v skladu s predlogom iz vloge upnikov z dne 20. 7. 2016, to vlogo obravnavalo še kot pritožbo zoper sklep z dne 7. 7.2016 in pri tem ugotovilo, da ta pritožba ni dovoljena.

6Sklep, s katerim sodišče upniku naloži, da mora v roku 8 dni plačati predujem za sodnega cenilca, je sklep procesnega vodstva. S sklepi procesnega vodstva se odreja vodenje postopka in sodišče nanje ni vezano, temveč jih lahko spremeni. Če upnik meni, da je sodišče določilo previsok znesek za predujem ali mu določilo prekratek rok za plačilo predujma, lahko glede na nevezanost sodišča na izdani procesni sklep predlaga, da sodišče prve stopnje z novim sklepom o naložitvi predujma višino predujma zniža ali določi daljši rok za plačilo (primerjaj s sklepom VSL I Ip 4784/2013 z dne 20. 11. 2013), nima pa pravice do pritožbe, saj zoper sklepe procesnega vodstva po določbi tretjega odstavka v zvezi s 14. točko prvega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožba ni dovoljena. Izpodbijani sklep je sicer vseboval napačen pravni pouk o pravici do pritožbe, vendar sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati več pravic, kot ji gre po zakonu.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 352. členom in četrtim odstavkom 343. člena ZPP ter 15. členom ZIZ pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

8Ker je glede na zgoraj pojasnjeno pritožba upnikov zoper izpodbijani sklep nedovoljena, stroškov pritožbenega postopka, ki jih je pooblaščenka upnikov priglasila v obravnavani pritožbi, ni mogoče šteti kot stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da priglašene stroške pritožbenega postopka upnika krijeta sama.