VSL sklep II Ip 3281/2016

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na dolžnikove premičnine.

2Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica zaradi vseh pritožbenih razlogov ter predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je dne 27. 5. 2015 izvršitelj pri dolžniku opravil neuspešen rubež, ker dolžnik ni imel premoženja, pa je dne 25. 8. 2015 upnica pri izvršitelju predlagala odlog izvršbe za 12 mesecev. Sodišče je napačno štelo, da upnica v roku 3 mesecev ni predlagala ponovnega rubeža. Predlog za odlog izvršbe namreč že po svoji sami naravi vsebuje predlog za ponovni rubež, saj se po izteku odloga zopet začnejo opravljati izvršilna dejanja. Že iz vsebine predloga za odlog izvršbe pa je razvidno, da je upnica predlagala ponovni rubež, saj je posebej opozorila, da bo v roku 1 leta predlog za rubež ponovila in konkretizirala. Izpodbijani sklep glede odloga izvršbe tudi ni obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijane sklepe preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Iz spisovnih podatkov v danem primeru izhaja, da je izvršitelj dne 27. 5. 2015 slušal opraviti rubež, ki pa ni bil uspešen, saj se pri dolžniku niso našle stvari, ki bi jih bilo moč zarubiti. Izvršitelj je istega dne od dolžnika pridobil soglasje za odlog izvršbe, upnica pa je dne 25. 8. 2015 pri izvršitelju nato predlagala odlog izvršbe za eno leto. Dne 1. 6. 2016 je izvršitelj sodišče obvestil, da upnica v roku 3 mesecev od neuspešnega rubeža ni predlagala ponovnega rubeža, sodišče prve stopnje pa je nato z izpodbijanim sklepom izvršbo na premičnine ustavilo.

6Upnica nasprotuje ugotovitvi, da v zakonskem roku iz prvega odstavka 88. člena ZIZ ni predlagala ponovnega rubeža, saj naj bi bil predlog za ponovni rubež že po naravi vsebovan v predlogu za odlog izvršbe. Navedenemu stališču ni mogoče slediti. Odlog izvršbe je zastoj v fazi oprave izvršbe, ki pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v drugem odstavku 88. člena ZIZ, pa pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. Oba predloga imata po svoji naravi nasprotujoče učinke. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica iz drugega odstavka 88. člena ZIZ, t.j. ustavitev izvršbe. Res je sicer, da ZIZ v prvem odstavku 75. člena določa, da se odložena izvršba nadaljuje po uradni dolžnosti, ko preteče čas, za katerega je bila odložena, vendar ne v primeru, kot je dani, ko ZIZ za nadaljnje opravljanje izvršilnih dejanj zahteva upnikovo aktivnost. Določba 88. člen ZIZ glede na prvi odstavek 75. člena ZIZ tako predstavlja izjemo od splošnega pravila v zvezi z nadaljevanjem izvršbe po uradni dolžnosti po preteku časa, za katerega je izvršba odložena oziroma (pravočasen) predlog za ponovni rubež predstavlja pogoj za nadaljevanje izvršbe.

7Prav tako je neutemeljena upničina navedba, da naj bi v vlogi, s katero je predlagala odlog izvršbe, predlagala tudi ponovni rubež. Iz priloženega predloga za odlog izvršbe izhaja, da upnica predlaga odlog do 24. 8. 2016 ter da bo opravo ponovnega rubeža predlagala do izteka odloga. Vloga torej ne vsebuje predloga za opravo rubeža, temveč šele napoved vložitve predloga za opravo rubeža v bodoče. Poleg tega pa upnica niti ne bi mogla podati predloga za ponovni rubež šele po enem letu. Odlog izvršbe namreč ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi. Nasprotna razlaga bi pomenila, da lahko upnik, ki predlaga odlog izvršbe (sam ali s soglasjem dolžnika, odvisno od faze postopka), vpliva na tek zakonskega roka, kar pa je v nasprotju z zakonsko ureditvijo teh rokov (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 696/2012).

8Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov glede predloga za odlog izvršbe ter da ga zato ni mogoče preizkusiti. Upnica je predlog za odlog izvršbe skladno s četrtim odstavkom 72. člena ZIZ, ker se je izvršba že začela, pravilno vložila pri izvršitelju, zato sodišče o njem ni izdalo sklepa, posledično pa se tudi ni bilo dolžno opredeljevati glede odloga izvršbe. Izpodbijani sklep predstavlja odločitev o ustavitvi izvršbe zaradi tega, ker upnica ni podala predloga za ponovni rubež, ki ni odvisna od predlaganega odloga, zato okoliščine v zvezi z odlogom izvršbe ne predstavljajo odločilnih dejstev, o katerih bi se sodišče moralo opredeliti.

9Trimesečni rok za predlaganje ponovnega rubeža je v skladu s prvim odstavkom 88. člena ZIZ pričel teči naslednji dan po neuspešnem poskusu rubeža in ker upnica v tem roku ni predlagala ponovne oprave rubeža, je nastopil pogoj za ustavitev izvršbe v skladu z drugim odstavkom istega člena. Upnica bi torej morala, ne glede na predlagani odlog izvršbe, pravočasno predlagati opravo ponovnega rubeža. Ker tega ni storila, po 25. 8. 2015 tudi že po naravi stvari ni bilo več pogojev za odlog izvršbe, saj so že nastopili pogoji za njeno ustavitev. Le v primeru, če bi upnica v roku podala predlog za ponovni rubež, bi bila izvršba lahko odložena za čas, kot ga v tretjem odstavku 74. člena ZIZ sicer predvideva ZIZ.

10Pritožba tako ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Ker pritožba ni utemeljena, upnica sama krije svoje pritožbene stroške, saj ti niso potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).