75. člen ZIZ

Stečaj pomeni generalno izvršbo nad dolžnikovim premoženjem, v kateri se terjatve dolžnikovih upnikov, ki so v enakem položaju do dolžnika, poplačajo sorazmerno. Čeprav ZFPPIPP nima določb o zadržanju izplačila terjatev upnikom, pa to ne pomeni, da se ta institut izvršilnega prava v zvezi s poplačilom upnikov v stečajnem postopku ne bi smel v nobenem primeru uporabiti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da se tudi v zvezi s plačilom upnikov v stečajnem postopku lahko pojavijo okoliščine, ki nakazujejo, da bo morebiti odpadla podlaga za plačilo terjatve upnika. V takem primeru pa plačilo terjatve upnika nima smisla, dokler to vprašanje ni rešeno. Plačilo upnikove terjatve v izvršbi in plačilo upnikove terjatve v stečaju sta si, kar zadeva navedeni dejanski stan, v bistvenih lastnostih vrednostno istovetna. Nobenega razloga ni, da bi v izvršbi dolžnik lahko dosegel odlog plačila, v stečaju pa ne, če so podane podobne oziroma vrednostno enake okoliščine, ki kažejo na možnost, da bo podlaga lahko odpadla. Upoštevaje sklepanje od podobnega na podobno, je sodišče prve stopnje pravila o odlogu izvršbe na predlog dolžnika iz ZIZ pravilno uporabilo za primer, ki

Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo dolžnikovemu ugovoru po izteku roka zaradi celotnega poplačila upnikove terjatve. Upnika sta neutemeljeno nasprotovala dolžnikovemu ugovoru, v katerem je ta trdil, da je dne 28. 6. 2018 plačal upnikovo terjatev s plačilom zneska 220.270,27 EUR. Iz potrdila o plačilu, ki je bil priložen ugovoru dolžnika z dne 2. 7. 2018, je namreč razvidna opravilna številka te zadeve, že samo dejstvo, da je dolžnik vložil ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljal, pa je treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe (tretji odstavek 271. člena OZ). Zakon za takšno soglasje dolžnika namreč ne zahteva nobene posebne oblike. Glede na navedeno ni pravno pomembno, ali je pooblaščenka dolžnika imela pooblastilo dolžnika za poplačilo dolga, nenazadnje pa lahko zastopani odobri dejanje, ki predstavlja prekoračitev pooblastila, kar je dolžnik prav tako storil najkasneje z vložitvijo ugovora (prvi odstavek 72. člena OZ). Da denar na fiduciarnem računu pooblaščenke ni bil dolžnikov, temveč naj bi pripadal A. A., upnik v pritožbi uveljavlja prvič, pri čemer ne navaja, da tega dejstva ni mogel navesti prej, nasprotno, navaja

Nov upnik, ki v času odloga pristopi nepremičninski izvršbi, ima možnost, da predlaga nadaljevanje izvršbe še pred potekom časa, za katerega je bila izvršba odložena (drugi odstavek 75. člena ZIZ). Že okoliščina, da pristopi v času odloga nepremičninski izvršbi nov upnik, ki odlogu nasprotuje, pomeni prenehanje podlage oziroma razlogov za odlog, ki so ga predlagali prvotni upniki.

Odlog izvršbe je zastoj v fazi oprave izvršbe, ki pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v primeru neuspešnega prvega rubeža, pa pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica ustavitve izvršbe. Odlog izvršbe namreč ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi. Nasprotna razlaga bi pomenila, da lahko upnik, ki predlaga odlog izvršbe, vpliva na tek zakonskega roka, kar pa je v nasprotju z zakonsko ureditvijo teh rokov. Le v primeru, če bi upnica v roku podala predlog za ponovni rubež, bi bila izvršba lahko odložena za čas, kot ga v sicer predvideva ZIZ.

Sodišče presoja izpolnjevanje pogojev za odlog izvršbe na predlog upnika v času odločanja o takšnem predlogu. Če so ti pogoji izpolnjeni, sodišče odloži izvršbo. Če k že odloženi izvršbi naknadno pristopi nov upnik, se vanjo vključi v stanju izvršbe, kot je ta v času njegovega pristopa. Do pristopa že opravljena izvršilna dejanja zanj učinkujejo, od pristopa dalje pa pristopljenemu upniku gredo glede oprave izvršilnih dejanj vse pravice in upravičenja, kot jih ZIZ sicer daje upnikom. To pomeni, da lahko tudi naknadno pristopljeni upnik predlaga predčasno nadaljevanje odložene izvršbe, vendar pa svojega predloga ne more utemeljiti s trditvami, da pogoji za odlog izvršbe niso (več) izpolnjeni, ker sam ni soglašal s takšnim odlogom, temveč mora izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog izvršbe, to je tisti razlogi, ki jih je v predlogu za odlog izvršbe navedel upnik, ki je predlagal odlog.

Zakonska določba prvega odstavka 75. člena ZIZ je jasna. Sodišču nalaga nadaljevanje izvršbe po preteku časa, za katerega je bila izvršba odložena in mu ne odreja, da predhodno opravi kakršnekoli procesne aktivnosti, kot so pozivanje strank k izjasnitvi ali ugotavljanje okoliščin, ali dolžnik prostovoljno odplačuje dolg oziroma skladno z zunaj sodnim dogovorom poravnava dolg. Edino relevantno dejstvo za nadaljevanje odložene izvršbe je pretečeni čas, za katerega je bila izvršba odložena.

Upnik mora v predlogu za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe na stopnji verjetnosti izkazati, da so prenehali razlogi za odlog, v primeru, ko je bila izvršba odložena na predlog dolžnika ali tretjega. Ko pa je bila odložena na predlog upnika, za njeno nadaljevanje, če se še ni začela opravljati, zadošča neobrazložen upnikov predlog, če se je izvršba že začela opravljati, pa se sme predčasno nadaljevati le, kadar dolžnik temu ne nasprotuje.

Predlog za odlog ali prekinitev izvršbe po 20. členu ZDT-1 je lahko vložen le v izvršilnem postopku in se za odločanje o njem uporabljajo določbe 7. poglavja ZIZ. Določba 20. člena ZDT-1 ne daje pravne podlage za ukrep, ki bi ga lahko zahteval državni tožilec tudi pred začetkom sodnega (izvršilnega) postopka.

Dejstvo, da je sodišče brez poziva tožeče stranke samo odpravilo pomanjkljivost v označbi tožene stranke, ni vplivalo na zakonitost sklepa. Odložena izvršitev sklepa o izvršbi, ki je izdan na podlagi menice, ni ovira za zavarovanje terjatve s predhodno odredbo. V času odložene izvršbe postane namreč odločba sodišča začasno neizvršljiva.

Ker sodišče še ni odločilo o predlogu upnika za odlog izvršbe, ni imelo zakonske podlage za ustavitev izvršilnega postopka zaradi neplačila predujma za stroške izvršilnih dejanj.

Odlog izvršbe predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka in dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. Enako kot pri prekinitvi postopka v času odloga ne tečejo ne zakonski ne sodni roki, sodišče tudi ne more opravljati procesnih dejanj, procesna dejanja strank nimajo nasproti drugi stranki nobenih pravnih učinkov

ZIZ ne izključuje možnosti, da bi se na upnikov predlog izvršba nadaljevala pred potekom časa, za katerega je bila na njegov predlog odložena. Tak primer je predviden v drugem odstavku 75. člena ZIZ, ki pa določa pogoj za nadaljevanje izvršbe tudi pred iztekom roka, zaradi katerega je bila odložena, in sicer, da mora upnik izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali pa položiti varščino.

Izvršitelj pred izdajo sklepa o nadaljevanju (na predlog upnice) odložene izvršbe (primerjaj 1. odstavek 8. člena v zvezi s 1. odstavkom 75. člena ZIZ; glej še Triva: Sudsko izvršno pravo, stran 232, točka 17) ne more nadaljevati z opravljanjem neposrednih dejanj izvršbe; zato ni upravičen do povrnitve takrat nastalih stroškov.

Odložena izvršba se po uradni dolžnosti nadaljuje, ko preteče čas, za katerega je bila odložena.