88. člen ZIZ

V primeru, če je rubež neuspešen, sodišče skladno s prvim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine takoj ustavi, upnik pa lahko nato v roku treh mesecev s posredovanjem podatkov o novih dolžnikovih premičninah doseže razveljavitev sklepa o ustavitvi oziroma ponovitev rubeža. Drugače pa je pri neopravljenem rubežu, saj lahko sodišče ustavi izvršbo šele, če upnik v roku treh mesecev ne predlaga oprave ponovnega rubeža.

Pritožbene navedbe, da dolžnik še vedno razpolaga s premičninami, ki so bile prodane na javni dražbi, ne pomenijo, da je dolžnik po izvedenem rubežu pridobil nove rubljive premičnine in ne nasprotujejo ugotovitvi izvršitelja, da dolžnik drugih rubljivih premičnina nima. Ker upnica v pritožbi torej ne navede podatkov o novih premičninah, ki dejansko obstojijo in bi se lahko zarubile dolžniku, ni uspela izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da drugih rubljivih premičnin dolžnik nima.

Upnik pritožbeno pravilno izpostavlja, da je izvršitelj, ki je bil določen s sklepom o dovolitvi izvršbe, tekom izvršilnega postopka umrl. Ob navedenem upnik utemeljeno pritožbeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo postopati po določilu 287. člena ZIZ, ki ureja prevzem poslov umrlega izvršitelja.

Ob odločanju o upnikovi pritožbi sta njegova predloga za predložitev seznama premoženja po 31. členu ZIZ in za posledično razveljavitev odločitve o ustavitvi premičninske izvršbe po drugem odstavku 88. člena ZIZ že pravnomočno zavrnjena in upnikovih navedb v tem delu ni mogoče še enkrat vsebinsko obravnavati. Zaključkov sodišča prve stopnje o neizvedenih in neuspešnih rubežih ter zaključka o svoji neaktivnosti v času od zadnjega poizkusa oprave rubeža pa upnik v pritožbi niti ne napada, zato višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine po 88. členu ZIZ.

Ob prvem poskusu rubeža dolžnika ni bilo doma, prav tako ga ni bilo doma ob drugem poskusu rubeža, kar pomeni, da sta bila oba rubeža neizvedena. Ker rubež v treh mesecih od dneva prvega poskusa rubeža ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine ustavilo.

Pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja je utemeljen. Upnik je v pritožbi izkazal, da je pravočasno odgovoril na poziv, saj je iz spisa razvidno, da je upnik sklep sodišča prve stopnje o pozivu z dne 11. 1. 2023 prejel 23. 1. 2023, vlogo z dne 7. 2. 2023 pa je poslal pravočasno v roku 15 dni, saj jo je poslal po pošti priporočeno 7. 2. 2023 (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo, da upnik po pozivu sodišča s sklepom z dne 9. 5. 2022 ni sporočil ničesar.

Ne glede na uspeh rubeža je izvršitelj upravičen do plačila za opravljeno delo in za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z njim. Te zneske mu mora plačati upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ta pa lahko njihovo povrnitev zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila, ki bi mu pripadalo za uspešno opravljen rubež (četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika).

88. člen ZIZ, ki določa, da če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe (neuspešen rubež), sodišče po končanih izvršilnih dejanjih ustavi izvršbo. Ker rubež ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklenilo, da se izvršba na premičnine ustavi.

Posledica neuspešnega rubeža, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ne pomeni, da dolžnik upniku ni dolžan povrniti stroškov neuspešnega izvršilnega dejanja, ki ga je opravil izvršitelj, če jih upnik pravočasno priglasi in sodišče oceni, da so bili ti potrebni za izvršbo.

Postopek izvršbe je strogo formaliziran. Izvršba teče in se konča pod jasno opredeljenimi zakonskimi pogoji. Izvršba se ne opravlja neomejeno časa, ampak iz razloga ekonomičnosti teče le, dokler je ta uspešna. Če temu ni tako, pa jo je treba ustaviti. Glede premičninske izvršbe zakonodajalec loči med neuspešnim in neizvedenim rubežem (88. člen Zakona o izvrši in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V prvem primeru se izvršba vedno ustavi, če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. V drugem primeru pa temu ni tako in je ustavitev odvisna od aktivnosti upnika, ki lahko v treh mesecih neomejenokrat predlaga ponovno izvedbo rubeža.

Četudi so vozila odjavljena iz prometa, kot izhaja iz uradne evidence, navedeno še ne pomeni, da dolžnica ni več lastnica navedenih vozil. Dolžnica ima obveznost, da posreduje ustrezno konkretizirane podatke o lastninski pravici na navedenih vozilih, tako tudi o v odgovoru na pritožbo zatrjevani odsvojitvi. Pri tem ne zadošča le posplošeno zatrjevanje odsvojitve, ampak mora iti za dokumentirano izjavo (19. točka prvega odstavka 4. člena ZIZ v zvezi z 31. členom ZIZ).

Neuspešen je tisti rubež, pri katerem se ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Ni pa neuspešen rubež, ki ga izvršitelj ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti ali ker stvari ni na naslovu, ki ga je navedel upnik - v tem primeru gre za neizveden rubež.

Upnikova terjatev izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, zato zanjo velja desetletni zastaralni rok. Zastaranje začne teči naslednji dan po pravnomočnosti sodne odločbe, tek zastaralnega roka pa se pretrga z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Zaradi specifične narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe, v takem primeru zastaranje ne začne teči že takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč (šele) tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan. Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja, vendar le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je umik posledica nezmožnosti oprave izvršbe. Za dolžnika ni sporno, da je bil predlog za izvršbo v obravnavani izvršilni zadevi vložen dne 11. 10. 2018 in da je bil izvršilni postopek I 453/2003 ustavljen s sklepom z dne 6. 10. 2008, ki je postal pravnomočen dne 22. 10. 2008. Glede na dejstvo, da je bil dne 6. 10. 2008 izdan sklep o ustavitvi postopka, pa

Ker pa izvršitelj rubeža premičnin prvega dolžnika in drugega dolžnika še ni opravil, je sodišče zmotno ustavilo izvršbo na premičnine prvega in tretjega dolžnika.

V skladu z 88. členom ZIZ je neuspešen tisti rubež, pri katerem se ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Ni pa neuspešen rubež, ki ga izvršitelj ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti ali ker stvari ni na naslovu, ki ga je navedel upnik - v tem primeru gre za neizveden rubež. V skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ lahko upnik v primeru neizvedenega rubeža v treh mesecih od dneva poskusa rubeža izvršitelju neomejenokrat predlaga, naj opravi ponovni rubež; če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža (ali če rubež, predlagan do poteka tega roka, ni uspešen) sodišče ustavi izvršbo. Zakon torej za vsakokratni nadaljnji poskus rubeža zahteva aktivnost upnika.

Rubež gotovine predstavlja eno izmed izvršilnih dejanj v izvršbi na premičnine, medtem ko izročitev gotovine izvršitelju s strani dolžnika predstavlja njegovo prostovoljno izpolnitev, h kateri je izvršitelj dolžan dolžnika pozvati pred opravo izvršilnega dejanja (prvi odstavek 53. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - Pravilnik). V kolikor bi v obravnavanem primeru prišlo do rubeža gotovine, bi izvršitelj to izkazoval z rubežnim in cenilnim zapisnikom, v katerem bi bilo zapisano, kateri denar je zarubil. Glede na navedeno in pobotnico v spisu, je tako mogoče zaključiti, da je 23. 5. 2019 izvršitelj le prevzel gotovino od dolžnika v smislu njegove prostovoljne izpolnitve, kar je skladno z drugim odstavkom 53. člena Pravilnika tudi dolžan storiti, in rubež gotovine tako v tem primeru ni bil opravljen. Na podlagi izvršiteljevega poročila o neuspešnem rubežu dne 7. 5. 2019, iz katerega izhaja, da dolžnik na naslovu, kjer se je opravljal rubež, nima rubljivih predmetov, je tako sodišče prve stopnje izvršbo na podlagi prvega odstavka 88. člena ZIZ pravilno ustavilo.

Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v tretjem odstavku 88. člena ZIZ, pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica iz tretjega odstavka 88. člena ZIZ, t.j. ustavitev izvršbe, saj predlog za ponovni rubež predstavlja pogoj za nadaljevanje izvršbe. Glede na navedeno in jasno zakonsko določbo o ustavitvi izvršbe v primeru neaktivnosti upnika so neupoštevne tudi pritožbene navedbe upnika, da bi se izvršiteljica lahko odločila na nasilni vstop, če bi pridobila dovoljenje sodišča in glede obročnega plačila terjatve, saj tudi odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi.

Ker je upnik plačila izvršilnih stroškov po zakonu oproščen in se vnaprej plačajo v breme proračuna, v praksi ni realno pričakovati, da bo prvenstveno on skrbel, da se izvršilni postopek opravi s čim manjšimi stroški in je ta skrb na strani sodišča, ki iz proračunskih sredstev zalaga izvršilne stroške in si nato prizadeva za njihovo povrnitev. Zato mora z zadostno skrbnostjo spremljati potek postopka in še pred izplačilom izvršitelju preveriti, ali izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in brez nepotrebnih stroškov ter ali obstajala zakonska podlaga za opravo posameznega izvršilnega dejanja, za katero zahteva plačilo.

Odlog izvršbe je zastoj v fazi oprave izvršbe, ki pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v primeru neuspešnega prvega rubeža, pa pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica ustavitve izvršbe. Odlog izvršbe namreč ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi. Nasprotna razlaga bi pomenila, da lahko upnik, ki predlaga odlog izvršbe, vpliva na tek zakonskega roka, kar pa je v nasprotju z zakonsko ureditvijo teh rokov. Le v primeru, če bi upnica v roku podala predlog za ponovni rubež, bi bila izvršba lahko odložena za čas, kot ga v sicer predvideva ZIZ.

Namen določbe 88. člena ZIZ je v tem, da je upnik časovno omejen na rok treh mesecev od dneva prvega rubeža oziroma njegovega poskusa.