UPRS sodba II U 87/2016

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ najprej odločil, da se zadevi davčnih izvršb zoper tožnika kot dolžnika št. DT 4933-535/2015 in DT 4933-206204/2014 za potrebe odločanja o zahtevi za odpis ali delni odpis plačila glob združijo v en postopek, tako da postane vodilna zadeva št. DT 4933-535/2015 (1. točka izreka). Z 2. točko izreka pa je prvostopni organ odločil, da se vloga za odpis ali delni odpis plačila glob po navedenih sklepih o davčni izvršbi zavrže. Prvostopni organ je navedeno tožnikovo vlogo zavrgel, ker dolžnik v tem primeru nima pravice, ki bi jo lahko uveljavljal v tem upravnem postopku, saj Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ne predvideva odpisa ali delnega odpisa plačila prekrškovnih terjatev.

2Na pritožbo tožeče stranke je drugostopni organ izrek sklepa prvostopnega organa spremenil tako, da je v točki 2 izreka dodal še sklepa o davčni izvršbi št. DT 42913-30798/2009-1 in DT 42913-22533/2009-1. Sicer je odločil, da se pritožba zoper prvostopni sklep zavrne. Iz obrazložitve drugostopnega organa izhaja, da prvostopni organ pri svoji odločitvi ni upošteval sklepa o davčni izvršbi št. DT 42913-30798/2009-1 za stanje dolga 71,86 € in sklepa o davčni izvršbi št. DT 42913-22533/2009-1 za stanje 60,46 €, ki se nanašata na dolg iz naslova prekrškovnih terjatev. Ker tožnikovih dolgov po navedenih sklepih o izvršbi prvostopni organ pri svoji odločitvi ni upošteval, je drugostopni organ glede tega dopolnil prvostopno odločitev. Sicer pa je za odločitev bistveno, da gre v obravnavani zadevi za tožnikove neporavnane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega pa ZP-1 odpisa ali delnega odpisa ne omogoča. Razen tega prvi odstavek 110. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izrecno določa, da se v primeru, kot je obravnavani, ko gre za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti, določila 101., 102. in 103. člena ZDavP-2 ne uporabljajo. Tožnikovi zahtevi za odpis oziroma delni odpis predmetnega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev tako ni mogoče ugoditi, saj za to v zakonu ni podlage.

3Tožnik je zoper takšno odločitev vložil laično tožbo v upravnem sporu, iz katere pa izhaja, da se s takšno odločitvijo ne strinja in meni, da je njegovi zahtevi za odpis dolga mogoče ugoditi. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

5Tožba ni utemeljena.

6V predmetni zadevi je tožnik vložil vlogo za odpis oziroma delni odpis dolga. V predmetni zadevi gre za izterjavo tožnikovega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega drugi odstavek 110. člena ZDavP-2 določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ. Glede na to tožnikove vloge za odpis dolgov iz naslova izrečenih glob in stroškov, nastalih v skladu z ZP-1 ni mogoče obravnavati.

7Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).