UPRS sodba I U 1343/2015

Tožbi se ugodi, odločba Zavoda za gozdove Slovenije, št. 3408-09-2115-B001/15 z dne 3. 2. 2015, in odločba Zavoda za gozdove Slovenije, št. 3408-09-2120-B003/15 z dne 3. 2. 2015, se odpravita in se zadevi vrneta istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo, št. 3408-09-2115-B001/15 z dne 3. 2. 2015, je prvostopni organ odločil, da mora lastnik gozda Republika Slovenija oziroma tožnik v A. opraviti oziroma zagotoviti izvedbo naslednjih potrebnih gojitvenih del in varstvenih del za zaščito pred divjadjo na odseku 31316F, k.o. ..., parc. št. 565/2, nego mladja v obsegu 0,30 ha do 31. 12. 2015 (1. točka izreka), opredelil, kaj sodi v nego mladja (2. točka izreka) in še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka). Z izpodbijano odločbo, št. 3408-09-2120-B003/15 z dne 3. 2. 2015, pa je prvostopni organ odločil, da mora lastnik gozda Republika Slovenija oziroma tožnik opraviti oziroma zagotoviti izvedbo naslednjih potrebnih gojitvenih del in varstvenih del za zaščito pred divjadjo na odseku 34332A, k.o. ..., na parc. št. 1030/2, pripravo sestoja v obsegu 0,40 ha do 31. 12. 2015 (1. točka izreka), opredelil, kaj sodi v pripravo sestoja (2. točka izreka) in še, da pritožba ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka). V obrazložitvi obeh odločb je navedel, da je bilo po prvem odstavku 17. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) in na podlagi usmeritev iz gozdnogojitvenih načrtov pri rednem opravljanju dejavnosti gozdarske službe ugotovljeno, da je treba v izreku navedenih lokacijah in obsegu opraviti našteta gojitvena dela in varstvena dela za zaščito pred divjadjo. Zaradi ohranitve in zagotavljanja trajnosti gozda je treba dela opraviti v roku in na način kot je določeno v izreku te odločbe. Za v izreku navedena dela bo lastniku v skladu s Pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove izdan ustrezen material oziroma obračunano sofinanciranje ter v prilogi odločbe posredovani podatki, potrebni za izračun vrednosti sofinanciranja. Če dela ne bodo opravljena v roku in na način, kot je naveden v izreku odločbe, je dolžan njihovo izvedbo zagotoviti prvostopni organ.

2Drugostopni organ je s svojima odločbama zavrnil pritožbi tožnika in potrdil odločitvi prvostopnega organa, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodal, da prvostopni organ ni prekoračil svojih pooblastil, ker je odločal na podlagi 17. člena ZG, ne gre pa tudi za tako upravno zadevo, za katere uvedbo postopka bi bila potrebna zahteva stranke. Že sama besedna zveza ''na podlagi gozdnogojitvenega načrta'' iz 17. člena ZG kaže na to, da organ ne le sme, temveč v določenih primerih celo mora začeti postopek po uradni dolžnosti. Gozdnogojitveni načrt je strokovni dokument in upoštevanje njegove vsebine ter izpolnjevanje njegovih namenov ne more biti odvisno od volje in mnenja posameznega lastnika gozda.

3Tožnik je v tožbi uvodoma navedel, da gre pri izdaji izpodbijanih odločb za odločbe tipa B, da se prvostopni organ sam sklicuje na 17. člen in 36. a člen ZG, da tožnik za izdajo izpodbijanih odločb ni podal nobene pobude, zahteve ali se z izdajo kako drugače strinjal. Tožnik gospodari z večino gozdnih zemljišč v RS, zaradi česar s prvostopnim organom medsebojno sodeluje. V vseh letih je tožnik prejel le odločbe tipa B, za katerih izdajo je sam zaprosil. Tožnik meni, da če bi za izdajo teh odločb obstajal javni interes, kar naj bi pripeljalo do ukrepanja organa po uradni dolžnosti, bi se prvostopni organ že kdaj poslužil te možnosti. Gojitvena in varstvena dela se namreč tekom let niso spreminjala. Sicer pa mora biti obstoj javnega interesa izkazan in ne zadošča zgolj trditev, pri vsakem ukrepu pa je moč najti vsaj kanček javnega interesa. V primeru, ko pa organ želi upravičiti svoj poseg v sfero lastnika gozda po uradni dolžnosti, pa je treba ta javni interes izkazati v večji meri, torej da prevlada nad zasebnim, le tako je lahko preizkusiti, ali je bilo postopanje organa po uradni dolžnosti (kar je izjema po 126. členu ZUP) utemeljeno. Odločbi se pa tudi nikjer ne sklicujeta na javni interes, temveč ga omenja drugostopni organ, torej to pri prvostopnih odločbah ni igralo nobene vloge. Kljub temu, da tožnik gospodari z gozdovi, pa mu ni mogoče naprtiti vsega, kar bi bilo za gozd po temelju sicer res koristno, hkrati pa ni tako zelo koristno oziroma nujno, da bi terjalo izdajo odločb po uradni dolžnosti. Tožnik gospodari z gozdovi, poleg tega ima zakonsko opredeljene naloge, to pa vsekakor ni izvedba gojitvenih in varstvenih del v gozdovih. Takšna dela torej pomenijo hud poseg v diskrecijo tožnika kot strokovne institucije, poleg tega pomenijo hud poseg v finančno situacijo tožnika. Pravna podlaga za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ki je izjema, mora biti jasna in nedvoumna, sicer velja načelo, da se postopek uvede na zahtevo stranke. ZG v 17. členu ne omenja uvedbe postopka po uradni dolžnosti, na drugih mestih pa pove, da se lahko postopek uvede po uradni dolžnosti (npr. tretji odstavek 17. a člena, 29. člen). S tem je podan tudi ničnostni razlog po 4. točki 279. člena ZUP. Vse izjeme je treba interpretirati ozko. Tožnik je še navedel, da je zoper oba akta vložil eno tožbo v skladu s 35. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odločbi odpravi oziroma, da ugotovi, da sta odločbi nezakoniti (nični), in naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka oziroma da plača sodno takso za spor.

4Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavanem primeru sta sporni odločitvi prvostopnega organa o izvedbi potrebnih gojitvenih del in varstvenih del za zaščito pred divjadjo na v odločbah opredeljenih nepremičninah, v opredeljenem roku, vse v lasti RS in v upravljanju tožnika.

7Organ je sporne odločitve sprejel na podlagi prvega odstavka 17. člena ZG, po katerem izda Zavod na podlagi gozdnogojitvenega načrta lastniku gozda, po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek, odločbo v upravnem postopku; z odločbo se določijo: potrebna gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka, potrebna varstvena dela, usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posameznih gojitvenih in varstvenih del, količina in struktura dreves za največji možni posek, usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa, usmeritve in pogoji za pridobivanje smole in okrasnih dreves, obdobje, za katero je odločba izdana; zoper odločbo je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo; pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

8V obrazložitvah izpodbijanih odločb je kot razlog za njihovo izdajo navedeno, da je bilo ''na podlagi usmeritev iz gozdnogojitvenih načrtov pri rednem opravljanju dejavnosti javne gozdarske službe ugotovljeno, da je treba opraviti na v izreku navedenih lokacijah in obsegu našteta gojitvena dela in varstvena dela pred zaščito pred divjadjo. Zaradi ohranitve in zagotavljanja trajnosti gozda in njegovih funkcij je treba dela opraviti v roku in na način, kot je določeno v izreku te odločbe''.

9Po presoji sodišča sta sporni odločbi (in kar smiselno ugovarja tudi tožnik) obremenjeni z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka, posledično pa ni možno preveriti zakonitosti odločb z vidika ugotovljenega dejanskega stanja glede na podano materialnopravno podlago, tj. 17. člen ZG. Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP.

10Po presoji sodišča pogoji za izdajo izpodbijanih odločb po skrajšanem postopku po 144. členu ZUP namreč niso bili izpolnjeni. Dejansko stanje ni bilo v celoti ugotovljeno na podlagi dejstev in dokazov, ki bi jih navedel oziroma predložil tožnik, saj je bil postopek uveden po uradni dolžnosti in ne na podlagi vloge tožnika (1. točka prvega odstavka 144. člena ZUP), stanje stvari se ni dalo ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, saj je bilo treba na kraju samem ugotoviti dejansko stanje in opraviti primerjavo z gozdnogojitvenimi načrti (2. točka prvega odstavka istega člena), 17. člen ZG ne določa, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo (3. točka prvega odstavka istega člena), in iz odločb ne izhaja, da gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati (4. točka prvega odstavka istega člena).

11Sodišče tako ugotavlja, da je organ pri odločanju bistveno kršil pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), zaradi česar je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani odločbi odpravilo ter zadevi v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem naj organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, o zadevah ponovno odloči.

12Sodišče še pripominja, da se ni spuščalo v presojo tožnikovih ugovorov, ker je bila že zgoraj ugotovljena kršitev zadosten razlog za odpravo izpodbijanih aktov.

13Sodišče bo plačano sodno takso vrnilo tožniku po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah).