VSL sklep I Ip 2423/2016

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. točki, delu III. točke, v katerem je dolžniku naložena povrnitev upnikovih stroškov, in IV. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika z dne 10. 5. 2007 v nerešenem delu delno ugodilo in sklep o izvršbi I 423/2005 z dne 13. 3. 2007 v I. točki izreka v delu, ki predstavlja razliko med zneski, navedenimi v I. točki izreka sklepa o izvršbi I 423/2005 z dne 13. 3. 2007, in zneski, navedenimi v I. točki sklepa o ugovoru I 423/2005 z dne 8. 7. 2011, razveljavilo v presežku nad zneski:

– 84,30 EUR (20.201,89 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2003 dalje do plačila,

– 21,09 EUR (5.054,54 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2003 dalje do plačila,

– 21,09 EUR (5.054,55 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2003 dalje do plačila,

– 21,09 EUR (5.054,54 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.04.2003 dalje do plačila,

– 21,09 EUR (5.054,55 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2003 dalje do plačila,

– 21,09 EUR (5.054,54 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2003 dalje do plačila,

– 21,09 EUR (5.054,55 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2003 dalje do plačila,

– 20,99 EUR (5.029,56 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 8. 2003 dalje do plačila,

– 21,66 EUR (5.190,50 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2003 dalje do plačila,

– 21,66 EUR (5.190,50 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2003 dalje do plačila,

– 21,88 EUR (5.242,41 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2003 dalje do plačila,

– 21,88 EUR (5.242,41 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2003 dalje do plačila,

– 21,88 EUR (5.242,46 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2004 dalje do plačila,

– 21,77 EUR (5.216,42 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2004 dalje do plačila,

– 21,77 EUR (5.216,42 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2004 dalje do plačila,

– 21,77 EUR (5.216,42 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2004 dalje do plačila,

– 21,77 EUR (5.216,42 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2004 dalje do plačila,

– 21,77 EUR (5.216,42 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2004 dalje do plačila,

– 21,77 EUR (5.216,42 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2004 dalje do plačila,

– 21,66 EUR (5.190,37 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 8. 2004 dalje do plačila,

– 22,84 EUR (5.472,91 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2004 dalje do plačila,

– 22,84 EUR (5.472,91 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2004 dalje do plačila,

– 22,84 EUR (5.472,91 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2004 dalje do plačila,

– 22,84 EUR (5.472,91 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2004 dalje do plačila,

– 87,01 EUR (20.851,35 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 01. 2005 dalje do plačila,

ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka sklepa). V preostalem nerešenem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka sklepa). Sklenilo je, da je dolžnik dolžan upniku v 8 dneh po prejemu tega sklepa plačati nadaljnje izvršilne stroške v znesku 68,54 EUR, v presežku pa je zahtevek upnika za plačilo izvršilnih stroškov zavrnilo (III. točka izreka sklepa). Zahtevo dolžnika za povrnitev izvršilnih stroškov, podano v vlogah z dne 11. 4. 2016 in 29. 4. 2016, je zavrnilo (IV. točka izreka sklepa).

2Zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se je sodišče v utemeljitev svoji odločitvi sklicevalo na šesto dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 18. 4. 2016, po katerem znaša vsota zneskov, ki jih dolžnik še dolguje iz naslova nadomestila plače, 671,42 EUR, to je znesek, prikazan v tabeli S dopolnitve mnenja. Znesek je izvedenka dobila, ko je pri izračunu višine nadomestila plače upoštevala nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ter 8% dodatek iz naslova količine dela in 8% dodatek iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti. Sodišče je utemeljilo, da je upnik z izvršilnim naslovom pridobil pravico do vzpostavitve takšnega premoženjskega stanja, kot bi bilo, če do nezakonite odpovedi ne bi prišlo, in da je zato upravičen do odškodnine oziroma reparacije. Dolžnik se s takim stališčem ne strinja in meni, da se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, dodatek iz naslova količine dela in dodatek iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti ne bi smeli upoštevati. Predmet izvršilnega naslova so le nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne pa tudi odškodnine, zato upnik nima pravnega temelja za izterjavo nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, dodatka iz naslova količine dela in dodatka iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti. Če upnik meni, da je bil zaradi tega prikrajšan, bi moral posebej zahtevati odškodnino. Zaradi napačne odločitve v II. točki izreka je nepravilna tudi odmera stroškov v III. in IV. točki izreka sklepa. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po pravnomočni in izvršljivi sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, oddelek v Kranju, Pd 490/2002 z dne 11. 6. 2003, ki je podlaga za predmetno izvršbo, je dolžnik dolžan upniku izplačati pripadajoča nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu do plačila.

6Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, dodatka iz naslova količine dela in dodatka iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, zahtevek iz naslova nadomestila plače zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi tako po stališču pravne teorije kot tudi po stališču sodne prakse po pravni naravi predstavlja odškodninski zahtevek oziroma gre za specifično odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno z nezakonitim ravnanjem – kršitvijo delavčevih pravic iz delovnega razmerja.(1) V skladu z načelom popolne odškodnine (169. člen Obligacijskega zakonika) mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal(2), kar pomeni, da ne sme prejeti nič manj, kot če bi delal. Iz razpoložljivih podatkov pred prenehanjem delovnega razmerja (plačilna lista za oktober 2002, priloga A4 v spisu) izhaja, da je upnik pred nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi kot del svojega dohodka oziroma plače(3) prejemal tako nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga upravičencu izplačuje delodajalec in ga nato refundira pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prim. 139. in 142. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), kot tudi dodatka iz naslova količine dela in iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti. V zvezi s tem je že sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da dolžnik ne v pripombah na šesto dopolnitev izvedenskega mnenja, v kateri so bili prvič upoštevani dodatki, ne v pripombah na izvedensko mnenje oziroma v pripombah na prejšnje dopolnitve tega mnenja niti v obravnavani pritožbi ne trdi, da upnik tega nadomestila in dodatkov ni prejemal oziroma da do njih ne bi bil upravičen, tudi če do odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi prišlo.

7Glede na navedeno je ob upoštevanju načela popolne odškodnine v izvršilnem naslovu prisojeno nadomestilo plače v konkretnem primeru razumeti tako, da zajema tudi nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, dodatek iz naslova količine dela in dodatek iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti. Ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) posledično ni podan.

8Dolžnik v pritožbi izpodbija tudi odločitev o stroških ugovornega postopka in se pri tem sklicuje na zgoraj opisane razloge, ki so glede na pojasnjeno neutemeljeni. Ker drugih konkretnih pritožbenih navedb ne podaja, je višje sodišče stroškovno odločitev preizkusilo v okviru razlogov, na katere po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti. Kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ob tem ni ugotovilo, prav tako pa tudi ne kršitev materialnega prava.

9Glede na navedeno je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih II. točki, delu III. točke, v katerem je dolžniku naložena povrnitev upnikovih stroškov, in IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Tanja Pirnat: Izvršljivost sodnih odločb v individualnih delovnih sporih, Podjetje in delo št. 5/2009 z dne 1. 8. 2009, stran 969.

Op. št. (2): Prim. VDSS sodba Pdp 1200/2012 z dne 25. 1. 2013, VDSS sodba Pdp 1037/2012 z dne 22. 5. 2013.

Op. št. (3): Že po definiciji iz drugega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, sestavni del plače pa je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Smiselno enako sedaj v istem členu določa tudi ZDR-1.