VSL sklep R 223/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:R.223.2016Področje: civilno procesno pravo, družinsko pravo, izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Za primer prepustitve stanovanja po 21. členu ZPND zakon določa, da se izvršba opravi po pravilih za izpraznitev in izročitev nepremičnine (23. člen ZPND). ZPND ne govori o zavarovanju, temveč o izvršbi. V skladu s 5. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo stvarno pristojno okrajno sodišče. Na podlagi 220. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.
Obrazložitev
1Okrajno sodišče v Domžalah je s sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo in bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
2Okrožno sodišče v Ljubljani se z odstopom ne strinja in je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je za opravo izvršbe v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Domžalah. Gre za izvršbo na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 195/2016 zoper dolžnika zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine na naslovu ..., Domžale. Sodišče navaja, da je za odločitev o predlogu za izvršbo stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače (5. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). 220. člen ZIZ določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Predmetna nepremičnina leži na območju Okrajnega sodišča v Domžalah.
3Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.
4V konkretni zadevi je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 195/2016, izdanega na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Okrajno sodišče v Domžalah se je izreklo za nepristojno za izvršbo z obrazložitvijo, da ima izdani sklep podobne učinke kot začasna odredba, sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, pa ima v skladu z določilom 268. člena ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Začasna odredba ne predstavlja samostojnega izvršilnega naslova, ampak ima že sama po sebi učinek sklepa o izvršbi, tako da na njeni podlagi ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe pred sodiščem, ki odloča v sporu.
5Odločitev Okrajnega sodišča je napačna. Res sodišča sklepe, kot je predmetni, izdajajo ob analogiji z uporabo določb ZIZ o začasnih odredbah. Vendar pa kljub temu ne gre za začasno odredbo, ampak za sklep s posebno naravo. V predmetni zadevi tako ne gre za zavarovanje na podlagi začasne odredbe, za katero je pristojno okrožno sodišče, pred katerim teče postopek po ZPND (primerjaj 266. člen ZIZ). ZPND v 24. členu določa stvarno pristojnost okrožnega sodišča za odločanje o ukrepih po 19. in 21. členu tega zakona (v nepravdnem postopku), če ni z zakonom določeno drugače. Za primer prepustitve stanovanja po 21. členu ZPND (za tak primer gre v konkretni zadevi) pa zakon še določa, da se izvršba opravi po pravilih za izpraznitev in izročitev nepremičnine (23. člen ZPND). ZPND torej ne govori o zavarovanju, temveč o izvršbi. V skladu s 5. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo stvarno pristojno okrajno sodišče. Na podlagi 220. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
6Sporna nepremičnina leži na območju Okrajnega sodišča v Domžalah, ki je glede na navedeno tudi stvarno pristojno, zato je sodišče druge stopnje zaključilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 20. 10. 2016Nazaj na vrh ↑