VSL sklep IV Cpg 535/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

1Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče pri subjektu vpisa S., d. o. o., vpisalo spremembo družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi z dne 8. 9. 2015.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil Svet delavcev ..., uveljavljal pa je pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal registrskemu sodišču izdajo nadomestnega sklepa tako, da se predmetni postopek prekine do pravnomočne odločitve v arbitražnem postopku, ki teče v zvezi s spremembo družbene pogodbe z dne 8. 9. 2015 oziroma podrejeno, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da prekine predmetni postopek vpisa spremembe do pravnomočne odločitve v arbitražnem postopku, ki teče v zvezi s spremembo družbene pogodbe z dne 8. 9. 2015 med subjektom vpisa in pritožnikom.

3V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, z navedbo, da je bila 6. 4. 2016 že izdana arbitražna odločba, s katero je arbitraža zavrnila zahtevek predlagatelja, da se med pogoji za delavskega direktorja v aktu o ustanovitvi črta pogoj glede izpolnjevanja zahtevane stopnje izobrazbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obvezne sestavine družbene pogodbe – akta o ustanovitvi družbe so opredeljene v tretjem in četrtem odstavku 474. člena ZGD-1. Poleg teh obveznih sestavin pa pogodba – akt lahko vsebuje še druge sestavine. V obravnavanem primeru akt o ustanovitvi subjekta vpisa S. d. o. o., vsebuje v 18. členu tudi pogoje glede zahtevane izobrazbe delavskega direktorja. Po presoji pritožbenega sodišča ustanovitelju ni mogoče oziroma dopustno odreči pristojnosti odločanja o upravljalskem ustroju družbe z omejeno odgovornostjo, katere ustanovitelj je, vključno z zahtevo o izobrazbeni strukturi poslovodstva. Ne more biti ustanovitelju vseeno, kako strokovno usposobljeni so člani poslovodstva njegove družbe, zato tudi opredelitev izobrazbenih kriterijev za člane poslovodstva že v samem aktu o ustanovitvi ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ni nedopustna. Ker akt o ustanovitvi oziroma njegove spremembe sprejema ustanovitelj družbe (prvi odstavek 523. člena ZGD-1), ni dvoma, da je bil akt o ustanovitvi z dne 8. 9. 2015 sprejet po predpisanem postopku, ki ga je nesporno sprejel ustanovitelj Republika Slovenija po upravi Slovenskega državnega holdinga d.d., kot njegovem zastopniku.

6Čim pa je tako, je o vprašanju, ali je bila sprememba akta o ustanovitvi sprejeta na zakonsko predviden način in o tem, ali je sporni del spremembe akta o ustanovitvi po vsebini dopusten, sodišče prve stopnje lahko odločalo samo, upoštevaje materialnopravne določbe ZGD-1 o postopku spreminjanja akta o ustanovitvi in vsebini njegovih določb.

7Zmotno je namreč pritožnikovo stališče, da bi morala biti sporna sprememba akta o ustanovitvi sprejeta ob sodelovanju delavcev in njihovih predstavnikov in da je imel pritožnik po 98. členu Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju ZSDU) pravico zadržati odločitev o spremembi akta o ustanovitvi do dokončne odločitve arbitraže.

8Po prvem odstavku 98. člena ZSDU ima Svet delavcev pravico s sklepom zadržati posamezne odločitve delodajalca in istočasno sprožiti postopek za razreševanje medsebojnega spora, med drugim tudi, če delodajalec ne seznani Sveta delavcev, ne spoštuje rokov iz 91. člena tega zakona in ne zahteva skupnega posvetovanja s Svetom delavcev glede kadrovskih vprašanj iz 94. člena ZSDU. Med slednje sodi tudi sistematizacija delovnih mest kot notranji organizacijski sistem družbe, ki ga sprejme delodajalec, torej družba kot akt o sistematizaciji delovnih mest s podatki o vrsti dela, opisu dela in pogojih za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Akt o sistematizaciji torej presega okvir odločanja o upravljalski strukturi družbe (ki je v pristojnosti ustanovitelja družbe), zato je njegov sprejem poverjen družbi.

9Iz obrazloženega tako izhaja, da v obravnavanem primeru ni šlo za zadržanje odločitve delodajalca, torej družbe, pač pa za zadržanje odločitve ustanovitelja družbe delodajalca, ki pa v določbah ZSDU nima podlage. Že zato je pravilno stališče registrskega sodišča, da niti ne gre za predhodno vprašanje, zaradi katerega bi bilo treba prekiniti postopek. Ker že iz navedenih materialnopravnih razlogov pritožba ni utemeljena, pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita neobrazloženost izpodbijanega sklepa in s tem bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg.

10Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).