VSL sklep II Kp 21940/2016

Pritožbam osumljenega odvetnika A. A., njegovega zagovornika in predstavnice Odvetniške zbornice Slovenije se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

1Sodnica Okrožnega sodišča v Kranju je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka odločila, da se v skladu s postopkovnim določilom iz točke 60/8 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-115/14-28, Up-218/14-45 z dne 21. 1. 2016 zasežejo listine z oznakami od F1 do F19 in pod točko II izreka, da se do pravnomočnosti sklepa v točki I navedene listine v zapečateni obliki hranijo pri sodnici, ki je zaseg dovolila.

2Zoper sklep so se pritožili:

- osumljeni odvetnik A. A. zaradi nezakonite izvedbe preiskovalnih dejanj – preiskave odvetniške pisarne dne 2. 6. 2016, in sicer zaradi kršitev 35. člena, prvega odstavka 36. člena in prvega odstavka 37. člena Ustave RS, zaradi kršitve 216. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in nepravilno vodenega postopka določenega v točki 60 ustavne odločbe št. U-I-115/14, Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odredi vrnitev zaseženih listin odvetniku A. A.;

- osumljenčev zagovornik zaradi nezakonite odreditve preiskave odvetniške pisarne – nezakonitosti sodnih odredb opr. št. Pp 1/2016 z dne 24. 5. 2016 in z dne 1. 6. 2016, ki sta bili izdani v nasprotju z določbo prvega odstavka 214. člena ZKP in zaradi nepravilno vodenega postopka določenega v točki 60 ustavne odločbe št. U-I-115/14, Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odredi vrnitev zaseženih listin odvetniku A. A.;

- predstavnica Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in listine od F1 do F19 nemudoma izroči odvetniku A. A., podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožbe so utemeljene.

4Ustavno sodišče RS je v postopku ocene ustavnosti Zakona o kazenskem postopku in Zakona o odvetništvu presojalo zakonsko ureditev preiskovalnih dejanj hišne preiskave, preiskave elektronskih naprav in zasega stvari, kadar se ta preiskovalna dejanja opravijo pri odvetnikih in z odločbo U-I-115/14, Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 (odločba) ugotovilo, da sta zakona v neskladju z Ustavo. Izpodbijano zakonsko ureditev je presojalo z vidika ustavnih določb, in sicer 35. člena Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter treh specialnih določb, ki posebej varujejo prostorski (prvi odstavek 36. člena Ustave), komunikacijski (prvi odstavek 37. člena Ustave) in informacijski vidik zasebnosti (prvi odstavek 38. člena Ustave). V obrazložitvi odločbe je Ustavno sodišče opredelilo pojem odvetniške zasebnosti in mu priznalo posebno ustavnopravno težo oziroma posebno varstvo, s katerim se varujejo zasebnost odvetnika, predvsem pa človekove pravice njegovih strank, določilo pogoje za dopustnost posegov (preiskovalnih dejanj) v odvetniško zasebnost, v točkah 60, 61 in 62 pa je uredilo postopek, po katerem se do odprave protiustavnosti zakonske ureditve tudi pri odvetnikih še vedno lahko dovoljujejo in opravljajo hišne preiskave, preiskave elektronskih naprav in zasegi upoštevnih predmetov in podatkov.

5Iz odločbe izhaja, da so ustavno dopustni cilji za poseganje v človekove pravice in temeljne svoboščine, učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preganjanje kaznivih dejanj oziroma uvedba in potek kazenskega postopka. To velja tudi za posege v odvetniško zasebnost, ne glede na to, ali je obdolžena oseba odvetnik, njegova stranka ali kdorkoli drug(1) (40. tč. obrazložitve odločbe). Odvetnikova pravica do zasebnosti torej ni varovana kot absolutna. Vendar pa so odvetniki, zaradi posebne narave pravice do odvetniške zasebnosti, ki je hkrati dolžnost njenega varstva zaradi spoštovanja vseh vidikov pravice do zasebnosti odvetnikovih strank, pri izvrševanju svojega poklica v primerjavi z drugimi v posebnem ustavno varovanem položaju, ki narekuje, da je treba pri vsakem izvajanju posegov v odvetniško zasebnost zagotoviti, da se bodo ti posegi izvajali samo, če je in kolikor je to nujno potrebno, da se dosežejo ustavno dopustni cilji ne le z vidika odvetniške zasebnosti, temveč ves čas tudi z vidika spoštovanja ustavno varovanih pravic odvetnikovih strank (34. točka obrazložitve odločbe).

6Zakonski pogoj za odreditev preiskave prostora obdolženca ali drugih oseb je poleg obstoja utemeljenih razlogov za sum storitve točno določenega kaznivega dejanja tudi verjetnost, da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (prvi odstavek 214. člena ZKP). Ustavno sodišče je v odločbi zavzelo stališče, da bo poseg v odvetniško zasebnost v primerih tako izkazane verjetnosti nujen, če je razvidno, zakaj je do informacij oziroma podatkov, ki so v neposredni zvezi s prav določenim kazenskim postopkom, mogoče priti prav s preiskavo odvetniške pisarne in zakaj druga preiskovalna dejanja za njihovo pridobitev ne zadostujejo. Izrecno je tudi določilo, da mora biti ta element upoštevan že pri sami sodni odreditvi posega, da brez ugotovitve te nujnosti sploh ni pogojev za izdajo sodne odredbe, na podlagi katere naj se poseg izvede ter da torej sodna odredba mora vsebovati tudi utemeljitev nujnosti posega, torej tega, zakaj želenih podatkov ni mogoče pridobiti brez posega v odvetniško zasebnost (44. točka obrazložitve odločbe). Ustavno sodišče, katerega odločbe so obvezne (tretji odstavek 1. člena Zakona o ustavnem sodišču), je torej kot obvezni element obrazložitve sodne odredbe za preiskovalno dejanje, ki se opravlja pri odvetniku, določilo tudi utemeljitev nujnosti preiskovalnega dejanja.

7V postopku po katerem se do odprave protiustavnosti zakonske ureditve tudi pri odvetnikih še vedno lahko dovoljujejo in opravljajo preiskovalna dejanja, imata odvetnik in predstavnik OZS ob izvedbi preiskovalnega dejanja pravico podati zahtevo za varstvo pred vpogledom in razkritjem podatkov. O tej zahtevi v z odločbo Ustavnega sodišča določenem postopku odloča sodnik pristojnega okrožnega sodišča, ki lahko ugotovi, da listine zaradi varstva odvetniške zasebnosti ni dopustno zaseči; v tem primeru nemudoma odredi njeno vrnitev odvetniku in uničenje zapisnika o odvzemu v ustreznem delu (točka 60/7 obrazložitve odločbe). Če pa sodnik ugotovi, da je zaseg listine dopusten, odloči o zasegu s sklepom, ki mora biti obrazložen (točka 60/8 obrazložitve odločbe) in zoper katerega imata pravico do pritožbe odvetnik in predstavnik OZS (točka 60/9 obrazložitve odločbe). V tej pritožbi, o kateri odloča pristojno višje sodišče, lahko uveljavljata tudi protiustavnost ali nezakonitost sodne odredbe, s katero je bilo odrejeno preiskovalno dejanje (62. točka obrazložitve odločbe). Pritožba je torej vzpostavljena tako glede same sodne odredbe, ki mora spoštovati ustavne omejitve pri dovoljevanju preiskovalnih dejanj v skladu s stališči iz odločbe Ustavnega sodišča, kot tudi glede odločitve pristojnega sodnika, da so preiskovalci upravičeni vpogledati v posamezno listino ali podatek in ju tudi zaseči (64. točka obrazložitve odločbe).

8Predstavnica OZS v pritožbenih navedbah izrecno izpodbija tudi pravilnost odredbe preiskovalne sodnice za hišno preiskavo v odvetniški pisarni osumljenega odvetnika A. A., kateri očita, da kljub izrecnim napotkom Ustavnega sodišča ne vsebuje utemeljitve nujnosti posega v odvetniško zasebnost in torej ni obrazložena. Glede na navedeno torej predmet pritožbene obravnave ni le pravilnost in ustavnost izpodbijanega sklepa, temveč tudi odredbe za hišno preiskavo.

9Po preizkusu odredbe preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kranju Pp 1/2016 z dne 24. 5. 2016 (v odredbi z dne 1. 6. 2016 je preiskovalna sodnica le podaljšala rok veljavnosti odredbe z dne 24. 5. 2016 in se tudi v celoti sklicevala na njeno obrazložitev) za hišno preiskavo v odvetniški pisarni osumljenega odvetnika A. A. sodišče druge stopnje ugotavlja, da je preiskovalna sodnica v obrazložitvi odredbe zgolj utemeljila okoliščine, ki izkazujejo obstoj utemeljenih razlogov za sum, da naj bi osumljeni odvetnik A. A. storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1C, v sklepnem delu pa le še zaključila, da je podana tudi verjetnost, da bodo pri opravljeni hišni preiskavi najdeni dokumenti oziroma podatki, ki so potrebni za kazenski postopek, ni pa, kot utemeljeno zatrjuje pritožnica, navedla prav nikakršnih razlogov za utemeljitev nujnosti posega torej, zakaj teh podatkov ni mogoče pridobiti brez posega v odvetniško zasebnost.(2)

10Ker je bila hišna preiskava pri osumljenemu odvetniku A. A. dejansko opravljena(3) in ker odredbe, s katero se dovoljujejo hišna preiskava in z njo povezana preiskovalna dejanja, torej vnaprejšnje sodne odredbe pred opravo preiskovalnega dejanja, ni mogoče popravljati za nazaj, temveč mora ta biti že v trenutku svoje izdaje ustavna in zakonita (79. točka obrazložitve odločbe), pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi izostanka v odločbi Ustavnega sodišča izrecno določenega obveznega elementa obrazložitve odredbe za hišno preiskavo (ugotovitev in utemeljitev nujnosti posega v odvetniško zasebnost) pogoji za izdajo odredbe in posledično tudi za izvedbo hišne preiskave pri osumljenemu odvetniku A. A. niso bili izpolnjeni. S tem pa je že sam po sebi protiustaven in nepravilen tudi izpodbijani sklep o zasegu pri hišni preiskavi pridobljenih listin, zato je sodišče druge stopnje pritožbam pritožnikov ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo. Vrnitev zaseženih listin z oznakami od F1 do F19 odvetniku A. A. pa bo skladno s točko 60/7 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča odredila sodnica prvostopenjskega sodišča.

-------------

Op. št. (1): Zaradi pravice obdolženca do obrambe in privilegija zoper samoobtožbo je izključena odreditev preiskovalnega dejanja pri odvetniku, ki je zagovornik osumljenca ali obdolženca, razen če je zagovornik tudi sam osumljen ali obdolžen soudeležbe pri preiskovanem kaznivem dejanju (41. in 42. točka obrazložitve odločbe)

Op. št. (2): V predlogu Policijske uprave Kranj za opravo hišne preiskave je bila obrazložena tudi nujnost posega v odvetniško zasebnost

Op. št. (3): Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 56/2009 z dne 23. 11. 2009