VSL sklep I Cp 908/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je (I.) dopustilo stransko intervencijo družbe I., d. o. o., v stečaju na strani tožeče stranke, (II.) tožbo zavrglo in (III.) tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi povrniti pravdne stroške v višini 607,08 EUR.

2Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Meni, da ima še vedno pravni interes za tožbo, saj izvršilno sodišče ni razveljavilo opravljenih izvršilnih dejanj ter so premičnine, glede katerih teče postopek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, še vedno zarubljene. To izhaja iz izreka sklepa izvršilnega sodišča, da ločitvena pravica na zarubljenih premičninah ostane v veljavi. Sklep je napačen tudi v stroškovnem delu, saj so bili vse do vložitve pripravljalne vloge tožene stranke 13. 1. 2016 stroški tožnice potrebni in utemeljeni. Razlogi za zavrženje tožbe izvirajo iz razlogov, ki so izven sfere tožnice in nanje ni imela vpliva.

3Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica v tej pravdi zahteva, da je izvršba, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani med tožencem kot upnikom in dolžnikom: družbo I., d. o. o., v stečaju, nedopustna na zarubljenih premičninah (mostno dvigalo, Varstroj avtogeni rezalnik s plazmo in konzolno dvigalo, viličar Linde 5T, krožna žaga HPS-440 in prebijalka Omera), saj ima na njih lastninsko pravico.

6Pravne posledice začetka stečajnega postopka na tek izvršilnega postopka je treba po določbi petega odstavka 132. člena ZFPPIPP presojati za vsako sredstvo in vsak predmet izvršbe posebej. Ključno vprašanje, od katerega je odvisen tek izvršilnega postopka, začetega pred stečajnim postopkom, je, ali je bila v izvršilnem postopku pridobljena ločitvena pravica in kako daleč je izveden ločitveni postopek glede uveljavitve te ločitvene pravice. V konkretnem primeru je upnik v postopku že pridobil ločitveno pravico, prodaja premičnega premoženja še ni bila opravljena, upnik pa je terjatev in pridobljeno ločitveno pravico pravočasno prijavil v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato v izvršilnem postopku skladno z določilom 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP ustavilo izvršilni postopek ter odločilo, da ločitvena pravica ostane v veljavi. To ne pomeni, da se bo izvršilni postopek nadaljeval s prodajo zarubljenih premičnin, temveč bo skladno z načelom koncentracije prišlo do prodaje vsega premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku. Tožnica torej nima več pravnega interesa za vodenje pravde na nedopustnost izvršbe v smislu 65. člena ZIZ, zato je odločitev o zavrženju tožbe pravilna.

7Posledično je pravilna tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbenega zahtevka vsebinsko ni obravnavalo, zato ni mogoče pritrditi pritožbi o utemeljenosti nastalih stroškov. Tudi v primeru zavrženja tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa, do katerega pride med postopkom, gre za neuspeh stranke v postopku, ki terja uporabo določila prvega odstavka 154. člena ZPP o povrnitvi stroškov nasprotne stranke (tako tudi odločba VSL I Cp 289/2009). Tožnica je v pravdi imela možnost, da po prejemu informacije o ustavitvi izvršilnega postopka tožbo umakne, pa je nasprotno pri zahtevku kljub pomanjkanju pravnega interesa vztrajala.

8Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154., na 155. in prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako je sodišče odločilo glede stroškov tožene stranke, ki z odgovorom na pritožbo ni vsebinsko pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča.