UPRS sklep I U 1129/2015

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

1Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču zoper toženo vložila tožbo zaradi molka organa v zadevi zavarovanja dokazov. V njej je navedla, da je zoper tožečo stranko tožena stranka uvedla postopek davčno inšpekcijskega nadzora, ki se pri toženi stranki vodi pod opr. št. DT 0610-4903/2012-197 (07-2300-13). Pojasnjuje, da je v tem postopku tožnik pri toženi stranki dne 17. 3. 2015 tudi vložil predlog za zavarovanje dokazov. Ker prvostopni organ o tožnikovemu predlogu za zavarovanje dokazov ni odločil v dveh mesecih, je glede na določbo četrtega odstavka 222. člena ZUP tožnik vložil pritožbo na pritožbeni organ tožene stranke. Glede na določbo 222. člena ZUP bi moral pristojni organ tožene stranke odločati in tožeči stranki tudi vročiti odločitev o podanem predlogu, torej izdati odločbo v roku enega meseca od prejema vloge. Ker pritožbeni organ v zakonskem roku ni izdal odločbe v zvezi s pritožbo zoper odločitev prvostopnega organa, je tožnik upravičen vložiti tožbo. Pojasnjuje še, zakaj je njegov predlog za zavarovanje dokazov utemeljen.

2Po vložitvi tožbe je tožena stranka izdala sklep št. DT 499-21-204/2015-6 z dne 6. 11. 2015, s katerim je predlog tožeče stranke za zavarovanje dokazov kot neutemeljen zavrnila.

3Po prejemu omenjenega sklepa je tožena stranka sodišču sporočila, da pričakuje, da bo tožena stranka v naslednjih dneh odločila tudi o tožnikovi pritožbi glede glavne stvari. V kolikor pritožba ne bo ugodno rešena, bo tožnik hkrati s tožbo podal tudi predlog za zavarovanje dokazov. V kolikor pa bi bila tožnikova pritožba ugodno rešena, bo tožnik s posebno tožbo pri naslovnem sodišču vložil novo tožbo. V vsakem primeru pa predlaga, naj mu sodišče prisodi stroške upravnega spora, saj meni, da je bila tožba v konkretnem primeru upravičena.

4Tožbo je potrebno zavreči.

5Po presoji tega sodišča tožba zaradi molka, ki se nanaša na predlog za zavarovanje dokazov v davčnem inšpekcijskem postopku, ki se vodi zoper tožnika in v katerem še ni dokončno odločeno, ni dopustna, saj akt, katerega izdaja in vročitev se s tožbo uveljavlja, ne izpolnjuje znakov upravnega akta, kot jih določa ZUS-1. Gre zgolj za vmesni akt v postopku odločanja o tožnikovi vlogi za zavarovanje dokazov, kot enem izmed možnih dokazov, ki jih opredeljuje 204. člen in naslednji ZUP. Uveljavljanje ugovorov glede upravičenosti odreditve zavarovanja dokazov je tako pridržano odločitvi o glavni stvari, ki se pri toženi stranki vodi zoper tožnika pod opr. št. DT 0610-4903/2012-197 (07-2300-13). Tudi ni sporno in kar tožnik navaja tudi v tožbi, da je ravno v tem postopku vložil predlog za zavarovanje dokazov dne 17. 3. 2015.

6Po povedanem sodišče meni, da sklep, katerega izdaja se v tej zadevi uveljavlja s tožbo zaradi molka, ni sklep v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Gre za sklep, s katerim se ne odloča o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti se ni z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovil, ustavil ali končal. Gre zgolj za procesni sklep, izdan v okviru sprejema odločitve o izdaji dokončnega upravnega akta v postopku davčno inšpekcijskega nadzora tožnika. Zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

7Glede na navedeno je sodišče sklenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.