VSL sklep Cst 355/2016

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika A. A. proti odpustu obveznosti.

2Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

5Sodišče prve stopnje je postopek začelo na podlagi ugovora upnika A. A. proti odpustu obveznosti, v katerem je upnik ugovarjal naslednja ugovorna razloga:

- po 1. točki 399. člena ZFPPIPP (obsodba za kaznivo dejanje, ki še ni izbrisana);

- po 4. točki 399. člena ZFPPIPP (zmožnost dolžnika, da v celoti poplača obveznosti do upnikov). V tem delu je upnik ugovarjal zlorabo v zvezi z zadolževanjem pri S. (kredita v višini 20.000,00 EUR in 6.650,00 EUR v septembru 2013 oziroma juniju 2014 naj bi dolžnik vzel izključno z namenom, da ustvari okoliščine za začetek postopka osebnega stečaja).

6Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo.

7Glede ugovora po 1. točki 399. člena ZFPPIPP je sodišče ugotovilo, da ugovorni razlog ni podan, ker kaznivo dejanje hude telesne poškodbe ni kaznivo dejanje zoper premoženje in gospodarstvo, zato to ni upošteven ugovorni razlog. V tem delu pritožba razlogov sodišča prve stopnje ne izpodbija.

8Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tudi ne obstoji ugovorni razlog iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP. Sodišče je glede zadolževanja pri S. ugotovilo, da je dolžnik vzel dva kredita, ki ju je delno poravnal. Prvi kredit je vzel v mesecu septembru 2013 z namenom obnoviti stanovanje, vendar je večino le-tega porabil za stroške sodnega postopka. Od drugega kredita (6.650,00 EUR), ki ga je vzel v juniju 2014, je polovico porabil za sodne stroške, polovico za dopust. Vmes si je namreč pri bratu izposodil denar za kritje sodnih stroškov, ki mu ga je potem, ko je dobil kredit pri banki, tudi vrnil.

9Sodišče prve stopnje je sklenilo, da v času, ko je dolžnik vzel omenjena kredita, še ni vedel, kakšna bo njegova obveznost po sodbi iz naslova odškodninske odgovornosti. Višje sodišče navedeno sprejema, vendar hkrati dopolnjuje razloge (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10Upnik je v ugovoru navajal dodatno zadolževanje z namenom zlorabe postopka osebnega stečaja, ker naj bi dolžnik potreboval še enega upnika, da bi predlagal postopek osebnega stečaja. Ta razlog ne more biti podan, saj je za začetek postopka osebnega stečaja povsem zadosti, da obstoji vsaj en upnik (primerjaj 3. točko drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP).

11Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo ugovorni razlog neodplačnega razpolaganja ali razpolaganja za neznatno plačilo. Navaja, da je dolžnik v letih 2013 in 2014 bratu vrnil 7.000,00 do 8.000,00 EUR, ker mu je slednji posojal denar za stroške kazenskega postopka. Sodišče naj bi pri tem spregledalo, da je bil kazenski postopek končan že v letu 2011 in je trajal od leta 2008. Tu po mnenju pritožnika ne gre za vračanje denarja (dolžnik je od leta 2008 do 2014 sicer zaslužil vsaj 84.000,00 EUR), temveč za neodplačno razpolaganje, zato je tak argument v posmeh zdravemu razumu.

12Višje sodišče odgovarja, da sodišče o ugovoru odloča v okviru dejstev in dokazov kot jih predlagajo stranke ugovornega postopka (primerjaj peti odstavek 405. člena ZFPPIPP v zvezi s 212. členom ZPP). Upnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval dejstev v zvezi z neodplačnim razpolaganjem ali razpolaganjem za neznatno plačilo. Te trditve v postopku pred sodiščem niso tvorile dejanskega substrata ugovora, kaj takega tudi ne izhaja iz zapisnika o naroku (upnik na naroku ni podal ustreznih trditev), zato gre v tem delu za nedopustne pritožbene novote iz prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

13ZFPPIPP v 14. členu določa, kdaj je dolžnik, ki je fizična oseba, insolventen. Insolventnost je podana, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Domneva se, da je dolžnik, ki je potrošnik, trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000,00 EUR. Preizkusno obdobje se določi ob upoštevanju dolžnikove starosti, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Zato je potrebno smiselno v tem obsegu razlagati obstoj ugovornega razloga po 4. točki 399. člena ZFPPIPP (da je dolžnik v celoti sposoben poplačati svoje obveznosti). Zgolj dejstvo, da je dolžnik zaposlen in prejema plačo, še ne pomeni, da je v celoti sposoben poplačati svoje obveznosti. Nasprotno razlogovanje bi pomenilo, da pri zaposlenem dolžniku odpust obveznosti nikoli ne bi bil možen, kar pa je v nasprotju z namenom zakona. Sicer pa je sodišče v konkretnem primeru preizkusno obdobje določilo v maksimalnem obsegu (glej sklep z dne 5. 10. 2015).

14Na pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje ne more dovoliti odpusta obveznosti glede na dolžnikov premoženjski položaj (glej prvi odstavek 2. točke pritožbenih razlogov), pa višje sodišče odgovarja, da z izpodbijanim sklepom dolžniku obveznosti še niso bile odpuščene. Ali in v kakšnem obsegu bodo, bo odločeno s sklepom iz 407. člena ZFPPIPP (v zvezi s 408. členom ZFPPIPP).

15Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.