VSRS Sodba I Ips 57025/2013-123

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča druge stopnje II Kp 57025/2013 z 23. 11. 2015 v odločbi o kazni spremeni tako, da se obsojencu po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika ob uporabi omilitvenih določil 50. člena in tretje točke 51. člena Kazenskega zakonika izreče kazen 4 (štiri) mesece zapora.

A.

1Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo III K 57025/2013 z 21. 1. 2015 G. H. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi

sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po citiranem zakonitem določilu določilo kazen eno leto zapora. Ob upoštevanju pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014, pravnomočne 15. 10. 2014, s katero je bila obsojencu izrečena kazen tri mesece zapora, mu je po prvem odstavku 55. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto in dva meseca zapora. Del kazni po sodbi I K 20578/2012,

ki jo je obsojeni že prestal, je obsojencu vštelo v izrečeno enotno kazen zapora. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je oškodovanca E. F. z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka ter po prvem odstavku 97. člena ZKP odločilo, da bremenijo nagrada in potrebni izdatki zagovornice, proračun.

2Višje sodišče v Mariboru je s sodbo II Kp 57025/2013 z 23. 11. 2015 pritožbi obsojenčeve zagovornice delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo v odločbi o izrečeni kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu na prvi stopnji določeno kazen za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 iz enega leta zapora, ob uporabi omilitvenih določil 50. člena in 3. točke 51. člena KZ-1, znižalo na štiri mesece zapora, nato mu je po drugem odstavku 53. člena KZ-1 ob upoštevanju kazni tri mesece zapora po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014, pravnomočne 15. 10. 2014, izrečeno enotno kazen eno leto in dva meseca zapora, znižalo na šest mesecev zapora. Po prvem odstavku 55. člena KZ-1 je obsojencu del kazni, ki jo je že prestal po sodbi I K 20578/2012 vštelo v izrečeno enotno kazen. V ostalem je pritožbo obsojenčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo

zakonitosti zaradi bistvene kršitve določbe drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP ter prvega odstavka 55. v zvezi z drugim odstavkom 53. člena KZ-1, s predlogom, da Vrhovno sodišče na podlagi 426. člena ZKP izpodbijano sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 57025/2013 z 23. 11. 2015 spremeni tako, da pri izreku kazni ne upošteva kazni, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014, ker je bila že zajeta v enotni kazni, izrečeni s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 20578/2012 z 3. 2. 2015. V zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je bila sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014 upoštevana pri izreku enotne kazni dvakrat in sicer najprej v sodbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 57025/2013 z 21. 1. 2015 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 57025/2013 z 23. 11. 2015) in nato še v sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 20578/2012 z 3. 2. 2015. Ker je bila pri izreku kazni obsojencu po določbah o steku v obravnavanem primeru upoštevana kot določena tudi kazen, ki je bila že zajeta v kazni, izrečeni po določbah o steku v prejšnji sodbi, je višje sodišče s sprejeto odločbo o kazni prekršilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP), saj ni ravnalo v skladu s prvim odstavkom 55. v zvezi z drugim odstavkom 53. člena KZ-1, ki določata pravila pri odmeri kazni v primeru steka kaznivih dejanj.

4Obsojenec niti njegova zagovornica na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jima je bila vročena, nista odgovorila.

B.

5Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje s sodbo III K 57025/2013 z 21. 1. 2015 spoznalo obsojenega G. H. za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ter mu po citiranem zakonitem določilu določilo kazen eno leto zapora. Ob upoštevanju pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014, pravnomočne 15. 10. 2014, s katero je bila obsojencu izrečena kazen tri mesece

zapora, mu je po prvem odstavku 55. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto in dva meseca zapora. Višje sodišče je v pritožbenem postopku odločbo o kazenski sankciji spremenilo tako, da je v izpodbijani sodbi obsojencu določeno kazen na prvi stopnji za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 iz enega leta zapora ob uporabi omilitvenih določil 50. člena in 3. točke 51. člena KZ-1 znižalo na štiri mesece zapora, nato pa mu je ob upoštevanju tri mesece zapora po sodbi Okrajnega sodišča v

Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014, izrečeno enotno kazen eno leto in dva meseca zapora znižalo na šest mesecev zapora.

7Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti pravilno ugotavlja, da je bila kazen tri mesece zapora po sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014 upoštevana pri izreku enotne kazni dvakrat, najprej v sodbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 57025/2013 z 21. 1. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 57025/2013 z 23. 11. 2015, nato pa še v sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 20578/2012 z 3. 2. 2015. Pravilno opozarja, da v času odločanja na prvi stopnji v zadevi III K 57025/2013 z 21. 1. 2015, ko je sodišče pri izreku enotne kazni upoštevalo kazen po sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014, slednja še ni bila upoštevana v kakšni drugi sodbi. V času odločanja o nepravi obnovi postopka pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu (sodba I Kr 20578/2012 z 3. 2. 2015, pravnomočna 3. 2. 2015), ki je pri izreku enotne kazni prav tako kot določeno upoštevalo kazen po sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014, pa sodba Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 57025/2013 z 21. 1. 2015 še ni bila pravnomočna. V času odločanja na Višjem sodišču v Mariboru v zadevi II Kp 57025/2013 z 23. 11. 2015, pa je bila sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 20578/2012 že pravnomočna (dne 3. 2. 2015).

8Ker je pri izreku enotne kazni v izpodbijani sodbi sodišče druge stopnje po

določbah o steku upoštevalo kot določeno kazen tri mesece zapora po sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014 (pravnomočna 15. 10. 2014), ki je bila že zajeta v enotni kazni, izrečeni po določbah o steku v sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 20578/2012 z 3. 2. 2015, je sodišče druge stopnje tudi po presoji Vrhovnega sodišča kršilo kazenski zakon v smislu 5. točke 372. člena ZKP, saj je z odločbo o enotni kazni prekršilo pravico, ki jo ima po zakonu. Kazen tri mesece zapora po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014 je namreč upoštevalo pri izreku enotne kazni v izpodbijani sodbi, čeprav je bila ta kazen že zajeta v enotni kazni izrečeni s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 20578/2012 z 3. 2. 2015 ter je na ta način v škodo obsojenega prišlo do dvakratnega vštevanja te kazni.

C.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 426. člena ZKP zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilca ugodilo ter izpodbijano pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje II Kp 57025/2013 z 23. 11. 2015 v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da pri izreku kazni ni upoštevalo kazni, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 20578/2012 z 14. 3. 2014 (pravnomočne dne 15. 10. 2014), ker je bila že zajeta v sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 20578/2012 z 3. 2. 2015, ter je obsojencu na podlagi prvega odstavka 186. člena KZ-1, ob uporabi omilitvenih določil 50. člena in 3. odstavka 51. člena KZ-1, izreklo kazen štiri mesece zapora.