VSC sodba Cpg 79/98

Pritožbo se zavrne kot neutemeljeno in se v izpodbijanem delu potrdi sodbo prve stopnje.

Kupci (bodoči etažni lastniki) delov objekta v S.K., ki ga je za prodajo na trgu gradil investitor K. S.K., tudi (zap. št. 23) S.O. S.K. in (zap.št. 6) E. p.o. S.K., so sklenili Pogodbo o vzajemnih razmerjih lastnikov objekta S.K. z dne 21.marca 1991 (v prilogi A 31).

Prodajalec E., p.o., S.K., in kupec S.O. S.K. pa sta sklenila tudi pogodbo z dne 1.9.1991 (v prilogi A32), s katero je ta prodajalec svoj etažni del poslovnega centra v S.K. prodal temu kupcu.

Tožeča stranka je na S.O. S.K., tudi ob sklicevanju na pogodbo o vzajemnih razmerjih in sklepe Skupščine PTC, naslovila 27 računov (v prilogah A2-A30), izdanih med 4.12.1991 in 10.1.1994 in z zapadlostmi med 12.12.1991 in 13.1.1994, po katerih ji je po seznamu odprtih postavk z dne 15.1.1994 (v prilogi A1) S.O. S.K. na glavnicah dolgovala 354.573,40 SIT.

Izvršni svet O. S.K. (predsednik dipl.inž.) je na tožečo stranko naslovil dopis Razdelitev stroškov gospodarjenja z objektom PTC z dne 3.9.1991 (B2): "Prejeli smo informacije lastnikom poslovnih lokalov in ugotavljamo, da kljub dogovorom razdelilnika stroškov gospodarjenja z objektom PTC niste spremenili.

Ponovno poudarjamo, da bomo prostore na P.5 občasno uporabljali za kulturne prireditve (razstave, koncerti, recitali in podobno), zato bodo stroški bistveno manjši kot jih povzročajo poslovni lokali.

Opozorili smo vas tudi, da bomo naše prostore ogrevali samo takrat, ko bo organizirana kulturna prireditev, v vsem ostalem času pa bodo prostori ogrevani minimalno.

Zaenkrat vam točnega datuma usposobitve oz.dokončne ureditve naših prostorov še ne moremo sporočiti, verjetno pa v letošnjem letu z opravljanjem kulturnih dejavnosti še ne bomo pričeli, zato vam stroškov v višini, kot ste nam jih posredovali v razdelilniku, od 1/7-1991 dalje ne bomo poravnali." Elektro U. S.K. je na S.O. S.K. (g.J.B.) naslovil dopis Priklop obtočne črpalke z dne 30.3. 1994 (v prilogi B1): "Glede na vaš telefonični poziv vas obveščamo, da je bila električno priklopljena obtočna črpalka ogrevanja prostorov muzeja v PTC centru dne 15.01.1994. Priklop je izvedel J.V.." Župan O.Z. J.K. in župan O. S.K. J.J. sta podpisala Zapis z razgovora delegacij občin Z. in S.K. z dne 13. maja 1996 (v prilogi B3), na katerem so bila sprejeta naslednja stališča oz. sklepi: "1. Podružnična šola S.

...

2Strokovni delavci občinskih uprav pripravijo akt o razdružitvi otroških vrtcev (VIZ).

...

3Problem smetišča in vode občini rešujeta skupno.

...

4Pospešeno je potrebno pristopiti k zaključku delitvene bilance.

27maja 1996 se organizira novi sestanek predstavnikov občin v S. K., in sicer župani, predsedniki občinskih svetov, predsedniki komisij za delitveno bilanco in strokovni delavci občinskih uprav.

O. Z. in S.K. so sprejele osnovni predlog delitvene bilance: - vse nepremičnine ostanejo na področju občin, kjer stojijo, in so njihova lastnina, z vsemi stroški nadaljnjega vzdrževanja, - stanovanjski tolar iz kupnin se deli po dogovorjenem ključu.

Za pripravo dokončne delitvene bilance bo potrebno vključiti računovodje in strokovne delavce občin. uprav." Z dne 7.2.1994 pod I Ig 264/94 T.s. - Enote v vloženim predlogom za izvršbo po čl. 21 ZIP je upnik (kasneje tožeča stranka) ob sklicevanju na priložene listine (A2-A30) predlagal: I. dolžniku S.O., S.K., naj se naloži plačilo: 1. glavnice 354.573,40 SIT, 2. zak.zam. obresti za čas od navedenih zapadlosti posameznih delnih zneskov do plačila, 3. izvršilnih stroškov z zak.zam.obrestmi za čas od dneva izdaje izvršilnega naslova do plačila; II. za to terjatev naj se upniku dovoli izvršbo v dolžnikova sredstva na računu pri SDK S.K.

Na cit. predlog za izvršbo je na podlagi cit. verodostojnih listin bilo izrečeno s sklepom o izvršbi z dne 21.2.1994 (vročenim neposredno dolžniku dne 25.3.1994 in upnikovemu pooblaščencu dne 28.3.1994): 1. dolžniku se naloži v 8 dneh poravnati cit. terjatev; 2. sodišče dovoli predlagano izvršbo; 3. stroški upnika se odmerijo na 14.967,00 SIT.

O. S.K., Sekretariat za gospodarske in splošne zadeve, je kot dolžnik sama (sekretarka S.P., dipl.oec.) ob sklicevanju na priložena dopisa z dne 3.9.1991 (B2) in z dne 30.3.1994 (B1) vložila pravočasen ugovor z dne 1.4.1994: "SO je lastnik prostora štev. 20 v objektu PTC, vendar prostorov, ki bodo namenjeni za dejavnost muzeja in galerije, še ne uporabljamo, ker obrtna dela še niso dokončana. Iz pregleda odprtih postavk je razvidno,da se najvišje postavke nanašajo na zaračunavanje ogrevanja.

Navedeni poslovni prostor še nismo predali v ogrevanje tudi iz razloga, ker je bila črpalka za centralno kurjavo priklopljena šele 15/1-1994,kar dokazujemo s priloženo izjavo U. Toda kljub priklopu črpalke voda v instalacije še vedno ne kroži, za kar je kriva tudi napaka v kalorimetru. Višina deleža v višini 20,19 % skupnih stroškov in uporabljena površina ni pravilna, ker prostorov, ki so last U., še nismo odkupili, prav tako je obračunan delež nerealen in previsok, zato smo poravnali račune v višini 10 % dogovorjenega deleža.

Razdelitvi in višini zaračunavanja skupnih stroškov je Izvršni svet tudi pismeno oporekal, za kar prilagamo navedeni dopis." S sklepom z dne 29.4.1994 (pravnomočnim z dnem 28.5.1994) je izvršilno sodišče ob sklicevanju na dolžnikov ugovor in na čl. 55a/II ZIP izreklo, da se izdani sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba,in obrazložilo, da bo o zahtevku in stroških odločano v pravdnem postopku.

Nadaljnji pravdni postopek je tekel pod II Pg 609/94. Narok za glavno obravnavo, določen za dne 30.5.1997, je na prošnjo tožeče stranke z dne 5.5.1997 bil dne 9.5.1995 preklican in preložen na dne 6.6.1997. Javno pravobranilstvo Republike Slovenije, je z dopisom z dne 16.4.1997 vrnilo vabilo na narok, določen za dne 30.5. 1997, in prosilo za vročitev tega vabila "neposredno O.S.K., ker nismo več njihovi zakoniti zastopniki". Državno pravobranilstvo L., pa je obvestilo o preklicu za dne 30.5.1997 določenega naroka in o njegovi preložitvi na dne 6.6.1997 vrnilo z dopisom JRP/51/97 z dne 12.5.1997, s katerim je prosilo za neposredno vročitev "O. S.K., ker glede na sprejet Zakon o državnem pravobranilstvu ne moremo več zastopati občin in krajevnih skupnosti." Neposredno sedanji O. S.K. je bilo vabilo na narok, določen za dne 6.6.1997, vročeno dne 16.5.1997. Sedanja O. S.K., označena kot intervenient na strani tožene stranke Skupščina O. S.K., je v pripravljalni vlogi z dne 30.5.1997 (tožeči stranki vročeni dne 3.6.1997) ob sklicevanju na sodni preudarek navedla: "Stranski intervenient sporoča sodišču in tožeči stranki, da je tožena stranka neobstoječ pravni subjekt oz. pravilneje neobstoječ organ neobstoječega pravnega subjekta. Dejstvo namreč je, da so občine kot družbeno politične skupnosti z dnem 1.1.1995, ko je stopil v veljavo Zakon o lokalni samoupravi, prenehale obstajati.

Tožena stranka,torej organ neobstoječe družbeno politične skupnosti, ne more biti stranka tega postopka.

Stranski intervenient še navaja, da v eventuelno spremembo tožbe,tako da bi intervenient bil toženec,ne privoljuje oz. ne soglaša. Dejstvo tudi je, da stranski intervenient ne po zakonu in ne s pravnim poslom ni prevzel obvez bivše DPS. Zakon o lokalni samoupravi ni določil prevzemnika obveznosti bivših DPS, pač pa novo nastalim občinam kot temeljnim teritorialnim lokalnim skupnostim, ki so nastale na ozemlju oz. teritoriju bivše DPS, naložil sklenitev premoženjske delitvene bilance, kjer bi poleg pravic in aktivnega premoženja razdelile si tudi dolgove oz. obveze. Iz območja bivše DPS O. S.K. so po zakonu o lokalni samoupravi z 1.1.1995 nastale tri temeljne lokalne teritorialne skupnosti, in sicer O. V., O. Z. in O. S.K., ki pa vse do danes premoženjske delitvene bilance niso sklenile." Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo z dne 5.6.1997 (prispelo dne 6.6.1997), ki je bila sedanjim toženim strankam vročena dne 19.6. 1997, kot toženo stranko označila sedanje tožene stranke, uskladila tožbeni zahtevek in navedla: "Tožnikov zahtevek temelji na pogodbeno dogovorjenih obveznostih in s tem predstavlja obveznost vseh lastnikov lokalov in prostorov. Ker so se v času teka predmetne pravde zakonsko spremenile DP in so iz nekdanje O. S.K. nastale O. S.K., O.V. in O. Z., ki so vse pravni nasledniki prejšnje O. S.K., tožnik usklajuje svoj zahtevek na novo imenovane tožence. Sedaj so toženci O.S.K., O.Z. in O. V., kot solidarno odgovorni subjekti za prejšnjo O. S. K., in sicer za vse do dokončne medsebojne razdelitve obveznosti in pravic." Prvi narok za glavno obravnavo z dne 6.6.1997 je bil zaradi izjave tožeče stranke o cit. vlogi intervenienta preložen na nedoločen čas.

Tožena stranka O. Z. je z dne 19.11.1997 predložila že cit. zapis z dne 13.5.1996 (B3) in navedla: "V vlogi zastopnik tožeče stranke - Poslovno trgovski center S.K. - odvetnik V.D. navaja tožnikov zahtevek, ki temelji na pogodbeno dogovorjenih obveznostih, za katere se je obvezala bivša občina S.K.

Kakšne so bile te obveznosti, občini Z. ni znano.

Konec leta 1994 so iz bivše občine S.K. nastale tri nove občine,in sicer O. S.K., O.V. in O.Z., zato je prišlo do spremembe tožbenega zahtevka, ki se glasi, da so O. S.K., O. Z. in O. V. nerazdelno dolžne plačati tožeči stranki PTC S.K. d.o.o. dolg v višini 354.573,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ter zneske, ki so navedeni v pripravljalni vlogi, ter povračilo stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Stališče O.Z. do tega zahtevka je sledeče: O.Z. ne prevzema nikakršnih obveznosti v zvezi s plačilom dolga tožeči stranki - PTC d.o.o. S.K. P. trgovski center d.o.o. S.K. je objekt-nepremičnina, ki je teritorialno locirana v O.S.K. in ni predmet delitvene bilance med novo nastalimi občinami.

Način delitve nepremičnin med novo nastalimi občinami je bil predlagan z usmeritvami in priporočili za izdelavo premoženjskih delitvenih bilanc,ki so bile posredovane občinam s strani Vlade RS - Službe za reformo lokalne samouprave. Eno izmed pravil delitve nepremičnin je pravilo lex rei sitae - pravilo glede na lego nepremičnine oz. teritorialno načelo.Po tem načelu se praviloma delijo tudi stavbe in poslovni prostori.

Po tem pravilu pridobi premoženje prejšnje občine občina,na kateri območje nepremičnina leži, in sicer v celoti.

Tega pravila pa so se glede delitve nepremičnin poslužile novo nastale občine,kar pa izhaja tudi iz zapisa o razgovoru med županoma O. S.K. in O.Z., ki je bil dne 13. maja 1996. O.S.K. in O.Z. sta sprejeli osnovni predlog delitvene bilance, in sicer,vse nepremičnine ostanejo na področju občine, kjer so locirane,in so njihova lastnina, z vsemi stroški nadaljnjega vzdrževanja.

Kot dokaz tega vam prilagamo fotokopijo zapisa o razgovoru med županoma O.S.K. in O.Z.

O.Z. stoji trdno na tem stališču in oporeka tožbenemu zahtevku." Na nadaljnji narok za glavno obravnavo z dne 26.11.1997 sta prišla pooblaščenca tožeče stranke in tožene stranke O.S.K., toženi stranki O.Z. in O.V. pa sta kljub izkazanima vabiloma izostali.

Tožeča stranka je predlagala izdajo sodbe zaradi izostanka zoper tretjo toženo stranko O.V., predložila že cit. pogodbi z 21.3.1991 (A31) in z dne 1.9.1991 (A33) in na že cit. dopis z dne 3.9.1991 (B2) še navedla: "... je tožeča stranka sklicala sestanek lastnikov objektov PTC, na katerem je bilo ugotovljeno, da ni mogoče slediti predlogu O.S.K., ogrevanja prostorov le takrat, kadar bodo v njih prireditve, ki jih bo občina organizirala.Tega sestanka se občina ni udeležila." Tožena stranka je na tem naroku ugovarjala zastaranje, ker naj bi pri uskladitvi tožbenega zahtevka z dne 5.6.1997 šlo za novo tožbo,in pomanjkanje pasivne legitimacije,ker je bilo odločeno z odločbo Ustavnega sodišča, nanašajočo se sicer na zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, da za obveznosti (bivše) družbeno politične skupnosti odgovarja republika.

Tožeča stranka je nato replicirala: "V konkretnem primeru ne gre za kazensko odgovornost oz. za materialno odgovornost,ki izvira iz kazenske odgovornosti,temveč za materialno odgovornost iz poslovanja.

S sprejetjem nove ustave in zakonov o ureditvi pristojnosti občin Republike Slovenije je jasno, da obstaja pravna kontinuiteta,torej so vse na novo nastale občine na teritoriju nekdanje občine, vse do razdelitve pasive in aktive, vse te novo nastale občine solidarno odgovorne za obveznosti prejšnje občine." Pred koncem cit. naroka z dne 26.11.1997, na katerem je bilo izvedeno dokazovanje po predloženih listinah, je bilo ugotovljeno kot nesporno med tožečo stranko in prvo toženo stranko, "da je sistem centralne kurjave v objektu enocevni in da posameznih prostorov ni možno izklopiti." Tožena stranka O.S.K. pa je že pred tem pojasnila: "Centralno ogrevanje objekta je vseskozi bilo, čeprav grelnih teles ni bilo, vendar so bile cevi,ki so bile tople in prostore ogrevale. Sama črpalka na problem kurjenja nima nobenega vpliva, kajti O.S.K. je imela prostore v prvi etaži,do koder centralna kurjava deluje tudi brez črpalke. Sicer pa je centralni sistem enocevni, kar pomeni, da posameznih prostorov ni mogoče izklopiti." Z odločbo prve stopnje z dne 26.11.1997, vročeno dne 29.1. 1998 pooblaščencu tožeče stranke,pooblaščencu tožene stranke O.S.K. in toženi stranki O.V., dne 31.1.1998 pa tudi toženi stranki O.Z., je bilo izrečeno: I. s sklepom: izdani sklep o izvršbi se v tč. 1 izreka v celoti razveljavi; II. s sodbo: tožene stranke O.S.K., O.Z. in O.V. so nerazdelno dolžne plačati tožeči stranki S.K. 354.573,40 SIT z zak. zam. obrestmi od: - 5.109,00 SIT od 12.12.1991 dalje do plačila, - 3.612,60 SIT od 25. 6.1992 dalje do plačila, - 5.826,60 SIT od 15. 7.1992 dalje do plačila, - 5.096,30 SIT od 13. 8.1992 dalje do plačila, - 6.101,50 SIT od 11. 9.1992 dalje do plačila, - 5.000,40 SIT od 14.10.1992 dalje do plačila, - 10.003,90 SIT od 18.11.1992 dalje do plačila, - 50.576,00 SIT od 20.11.1992 dalje do plačila, - 20.025,00 SIT od 24.12.1992 dalje do plačila, - 5.662,00 SIT od 29.12.1992 dalje do plačila, - 50.475,00 SIT od 7. 1.1993 dalje do plačila, - 9.158,70 SIT od 22. 1.1993 dalje do plačila, - 8.848,20 SIT od 20. 2.1993 dalje do plačila, - 6.382,10 SIT od 24. 3.1993 dalje do plačila, - 11.745,50 SIT od 9. 4.1993 dalje do plačila, - 8.120,90 SIT od 22. 4.1993 dalje do plačila, - 7.719,20 SIT od 22. 5.1993 dalje do plačila, - 7.820,20 SIT od 25. 6.1993 dalje do plačila, - 22.055,40 SIT od 13. 6.1993 dalje do plačila, - 7.400,30 SIT od 14. 7.1993 dalje do plačila, - 10.506,90 SIT od 21. 8.1993 dalje do plačila, - 10.567,10 SIT od 22. 9.1993 dalje do plačila, - 6.399,00 SIT od 22.10.1993 dalje do plačila, - 9.844,20 SIT od 19.11.1993 dalje do plačila, - 40.110,80 SIT od 7.12.1993 dalje do plačila, - 7.266,80 SIT od 8.12.1993 dalje do plačila, - 15.139,00 SIT od 13. 1.1994 dalje do plačila; in povrniti tožeči stranki pravdne stroške 85.857,00 SIT z zak. zam. obrestmi od 26.11.1997 dalje.

Obstoj in višino najprej zoper prvotno toženo stranko nastale vtoževane terjatve je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi po tožeči stranki predloženih listinskih dokazil (že cit. A1-A32) in na podlagi nespornih dejstev, da ogrevanja prostorov prvotne tožene stranke ni mogoče izključiti in da so ne glede na črpalko ti prostori bili ogrevani.

Sedanjo pasivno legitimiranost vseh treh sedanjih tožečih strank pa je obrazložilo z naslednjim: "Med pravdnimi strankami je nesporno,da so iz nekdanje Skupščine občine S.K. nastale tri nove občine-tožene stranke,in sicer O.S.K., O.V. in O.Z.. Dejstvo pri tem je, da so vse tri nove občine nastale na točno določenem območju nekdanje Skupščine O.S.K. in da je torej posamezna izmed novo nastalih občin del teritorija in prebivalstva podedovala in tako sedaj izvršuje nekatere pristojnosti občine,ki je obstajala na teritoriju,na katerem so danes novo nastale občine. Novo nastale občine so univerzalne pravne naslednice prvotno tožene stranke, zato ugovora prvotožene stranke, češ da v subjektivno spremembo tožbe ne privoli, ni mogoče upoštevati.

Na novo nastale občine - sedaj tožene stranke pa je prišlo tudi premoženje nekdanje Skupščine občine S.K., ki je postalo lastnina novih občin in te razpolagajo s tem premoženjem sporazumno. Res je sicer, kar navajajo tožene stranke, da delitvena bilanca med toženimi strankami kot novo nastalimi občinami še ni bila narejena. Vendar pa to ne pomeni, da pravnega nasledstva toženih strank ni, marveč da so do sprejema delitvene bilance pravne naslednice nekdanje občine vse novo nastale občine skupaj, torej so tožene stranke pasivno legitimirane v tej pravdi. Ugovor prvotožene stranke glede pasivne legitimacije tako ni utemeljen.

Zakon o lokalni samoupravi - Uradni list RS št. 72/93 in 14/95 v 100. čl. določa rok, v katerem bi morali občinski sveti urediti premoženjsko pravna razmerja,ki je potekel 30.9.1995. Navedeno določilo določa tudi kriterije za delitev, ne določa pa, kakšna je odgovornost novo nastalih občin za obveznosti pravne prednice. Po določilu I.odst. 148.čl. ZOR pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Vendar pa ima učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen če je v pogodbi določeno kaj drugega (II. odst. 148. čl. ZOR). Teh določil pa pogodba o vzajemnih razmerjih, ki jo je sklenila pravna prednica s toženo stranko, nima.

Druga tožena in tretja tožena stranka se sklicujeta na to, da se vtoževana tejatev nanaša na nepremičnino,ki je na teritoriju prve tožene stranke in da le-ta ni predmet delitvene bilance. Ob dejstvu, da med toženimi strankami delitvena bilanca še ni narejena in da zapisnika o razgovoru delegacij med O.Z. in S.K. ni mogoče šteti za že sklenjen dogovor glede delitve premoženja med pravdnimi strankami, koneksnost s prvo toženo stranko ni podana. To pa ima za posledico,da za obveznosti pravne prednice odgovarjajo vse tri tožene stranke skupaj, in sicer glede na določilo 413. čl. ZOR, ki v primeru gospodarskih pogodb določa domnevo solidarnosti, solidarno.

Medsebojna razmerja, ki bodo nastala v zvezi s tem, pa bodo tožene stranke lahko uredile v delitveni bilanci. Pasivna legitimacija toženih strank je tako podana." Pritožb zoper sklep (tč.I) ni bilo, tožeča stranka in toženi stranki O.S.K. in O.V. pa se tudi zoper sodbo (tč.II) niso pritožile.

Tožena stranka O.Z. s pravočasno pritožbo z dne 6.2. 1998, vročeno tožeči stranki in sotoženima strankama dne 16. 2.1998, ob uvodnem sklicevanju na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v celoti izpodbija sodbo (tč. II) prve stopnje, v kolikor je ta izdana zoper to toženo stranko, in navaja: "Tožena stranka O.Z. ... meni, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo navedb, ki jih je ta tožena stranka podala v odgovoru na pripravljalno vlogo z dne 19.11.1997 in podaja ugovor pasivne legitimacije.

O.Z. je ena izmed novonastalih občin na podlagi Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Ur.list RS, št. 60/94) oziroma na podlagi zakonodaje,ki je bila potrebna za reformo lokalne samouprave. O.Z.je ena izmed treh občin,ki so nastale iz bivše O.S.K., kot družbenopolitične skupnosti,ki je z uveljavitvijo novega Zakona o lokalni samoupravi (ZLS - Ur. list RS,št. 72/93, 57/94) prenehala obstajati.

Zakon o lokalni samoupravi v določbi prvega odstavka 100. člena določa,da morajo Občinski sveti urediti medsebojna premoženjskopravna razmerja med novonastalimi občinami, le ta pa med občinami S.K., V. in Z. še niso urejena,zato tudi ne moremo govoriti o univerzalnem pravnem nasledstvu, zato predlagamo v smislu 3.točke 212.člena in 215. člena Zakona o pravdnem postopku prekinitev postopka, ker je pravna oseba O.S.K. kot DPS prenehala obstajati z dnem 31.12.1994. Podrejeno pa tretjetožena stranka tudi navaja: Bivša O.S.K. je dne 12.03.1991 sklenila Pogodbo o vzajemnih razmerjih lastnikov objekta, S.K., na podlagi katere tožeča stranka - Poslovno trgovski center d.o.o. (v nadaljevanju PTC) S.K. iztožuje plačilo računov. Gre za pogodbo, za katero pritožnica smatra, da je ne obvezuje, in jo zato negira,prav tako pa izpodbija navedbe sodbe glede domneve solidarnosti, ki so nastale z gospodarsko pogodbo-413. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Med novonastalimi občinami ni bilo z nobenim aktom dokončno sprejeto načelo solidarne odgovornosti vseh občin, ki obstajajo na območju prejšnje, zato menimo, da je pasivno legitimirana samo tista občina, ki danes obstaja na teritoriju, na katerem je obveznost nastala, in jo mora zato tudi izpolniti.Na tem območju je namreč nastala nova občina, ki opravlja lokalne zadeve javnega pomena in s tem izvršuje oblast nad njegovimi prebivalci, ter je zato tudi pravni naslednik nekdanje občine, s katero je sploh prišlo do spora.

Temu pa so sledili župani vseh treh novonastalih občin, ki so sklenili dogovor, da se nepremičnine delijo po načelu teritorialnosti, kar je tudi osnovno načelo delitvene bilance. PTC bo ostal še naprej v lasti Občine Slov.Konjice,zato obveznosti, ki obremenjujejo to nepremičnino,ne more nositi druga občina oziroma pritožnica, ampak za njih odgovarja občina, kjer nepremičnina leži.

Če pa sodišče že vztraja pri tem, da so novonastale občine univerzalni pravni nasledniki, ZOR v II. odstavku 148.člena dopušča drugačne dogovore v pogodbi, torej bi moralo biti v sporni pogodbi to določeno, vendar ni bilo, kajti volja takratnih pogodbenih strank ni bila takšna, da bi se lastništvo na nepremičninah prenašalo na druge občine oziroma da bi se nepremičnine delile.

Pritožnica tako ugotavlja, da sodišče ni pravilno ocenilo navedb in dejstev,podanih v odgovoru na pripravljalno vlogo z dne 19.11.1997, ter je njegova odločitev preuranjena, ker delitvena bilanca med občinami še ni bila sklenjena, prav tako ni bilo dogovorjeno med občinami načelo solidarne odgovornosti za obveznosti in je tako sodišče s svojo odločitvijo prehitelo medsebojno urejanje premoženjskopravnih razmerij med občinami.

S sklepom o izvršbi je že bila začeta izvršba zoper prvotoženo stranko, sklep o izvršbi pa je bil kasneje razveljavljen in pritožnica meni, da je PTC kot tožeča stranka upravičena zahtevati svojo terjatev le od prve tožene stranke, ki je edina pasivno legitimirana stranka v tem postopku." Kak odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena. Terjatev tožeče stranke je nastala še zoper prvotno toženo stranko, torej družbeno-politično skupnost O.S.K. (ali njeno Skupščino občine); ta pa je z 31.12.1994 prenehala obstajati in so s 1.1.1995 na istem območju bile ustanovljene sedanje tri tožene stranke kot nove lokalne skupnosti.

Na te je po ZUODNO prešla aktiva in pasiva prejšnje družbeno - politične skupnosti,na katere območju so bile ustanovljene, torej tudi v tem pravdnem postopku obravnavana obveznost prvotne tožene stranke; delitvene bilance po čl. 100 ZLS, glede aktiv in pasiv prvotne tožene stranke, pa sedanje tožene stranke še niso sklenile.

Zaradi prenehanja prvotne tožene stranke je bil ta pravdni postopek s 1.1.1995 res prekinjen (čl. 212/3 ZPP/1977).

Toda po prejemu vloge tožeče stranke z dne 5.6.1997,s katero je ta kot toženo stranko označila sedanje tožene stranke, je sodišče prve stopnje to vlogo dne 19.6.1997 vročilo sedanjim toženim strankam in jih s tem na predlog tožeče stranke povabilo, naj prevzamejo ta pravdni postopek.

Ta z dnem 1.1.1995 prekinjeni pravdni postopek se je zato po 19.6. 1997 pravilno nadaljeval (čl. 215/I ZPP/1977).

Tožeči stranki kot upniku prvotne tožene stranke se ne sme poslabšati njen pravni položaj zgolj zaradi tega, ker je prvotna tožena stranka prenehala obstajati in ker sedanje tožene stranke,na katere so prešle pravice in obveznosti prvotne tožene stranke, še niso napravile delitvene bilance. Odgovornost sedanjih toženih strank za v tem postopku izterjevano obveznost prvotne tožene stranke pa je ob analogni uporabi čl. 142/III Zakona o dedovanju nerazdelna.

Ob na prvi stopnji v postopku, v katerem upoštevnih kršitev določb postopka ni bilo, ugotovljenem dejanskem stanju, ki glede obstoja izterjevane terjatve zoper prvotno toženo stranko ni izpodbijano,je z ugoditvijo tožbenemu zahtevku tudi zoper pritožujočo se toženo stranko bilo materialno pravo uporabljeno pravilno.

Zato je bilo ob zavrnitvi pritožbe v izpodbijanem delu (čl. 365/I ZPP (1977), čl. 498/I ZPP) potrditi sodbo prve stopnje (čl. 368 ZPP(1977), čl. 498/I ZPP).