VSK sklep Cpg 47/2016

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne pritožba predlagateljice zoper sklep tega sodišča, Srg 2015/42031 z dne 28.10.2015.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica po svojem pooblaščencu, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer je predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da je v konkretnem primeru predlagan vpis novega družbenika pri družbi, ki je sicer v stečaju, pri čemer je v predlogu predložena tudi vsa potrebna dokumentacija. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v členih od 244 do 268 nikjer ne določa, da bi bila zaradi začetka stečajnega postopka družbeniku te družbe omejena pravica do razpolaganja s poslovnim deležem. Predmet odsvojitve je lahko le poslovni delež kot celota. Poslovni delež je mogoče odsvojiti vse do razdelitve preostanka stečajne mase. Prenos poslovnega deleža na novega družbenika v ničemer ne vpliva na pooblastila in upravičenja stečajnega upravitelja.

Pritožba predlagateljice je utemeljena.

Ena temeljnih premoženjskih pravic družbenika v kapitalski družbi (med katere spada tudi družba z omejeno odgovornostjo) je, da se v primeru likvidacije (prenehanja) družbe po poplačilu vseh obveznosti družbe preostalo premoženje razdeli med družbenike v sorazmerju z njihovimi deleži (prvi odstavek 418. člena v zvezi s 522. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). To pravico ohranijo družbeniki tudi v stečajnem postopku nad družbo. Če razdelitvena masa zadošča za poplačilo vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za poplačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli med družbenike stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (drugi odstavek 373. člena in 1. točka prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP). Družbenik ostane družbenik v družbi tudi potem, ko se nad družbo začne stečajni postopek, saj z začetkom stečajnega postopka prenehajo le pooblastila upravičenih zastopnikov družbe in pooblastila poslovodstvu stečajnega dolžnika za vodenje njegovih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Zaradi začetka stečajnega postopka nad družbo družbenikom po naravi stvari resda prenehajo skoraj vsa upravljalska in premoženjska upravičenja (ki izhajajo iz poslovnih deležev), ne preneha pa premoženjsko upravičenje do razdelitve preostanka razdelitvene mase med družbenike v sorazmerju z njihovimi deleži. To pa pomeni, da tudi v stečajnem postopku lahko obstaja ekonomski (stvarni) interes (ki je pravno dopusten in zaščiten) tretje osebe (ki se nadeja, da bo pri razdelitve preostanka prejela več, kot je plačala za nakup poslovnega deleža), da od družbenika odkupi poslovni delež, upoštevaje ob tem, da noben predpis ne onemogoča družbeniku, da odsvoji svoj poslovni delež v družbi, nad katero je začet stečajni postopek. Iz tega razloga se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da prenos poslovnega deleža v družbi, ki je v stečaju, ni mogoč, ker se prenaša nekaj (poslovni delež), ki ga več ni.

Drugo pa je seveda vprašanje, če udeleženci v registrskem postopku razpolagajo z zahtevki (pravicami) v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (npr. ker se želi imetnik poslovnega deleža z odtujitvijo tega deleža izogniti omejitvam iz 10.a člena ZGD-1). V takšnem primeru sme registrsko sodišče ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali, in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (tretji odstavek 3. člena in drugi odstavek 7. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in 19. členom Zakona o sodnem registru - ZSReg). Če registrsko sodišče ugotovi, da gre za takšna nedovoljena razpolaganja, lahko predlog za prenos poslovnega deleža tudi zavrne.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).