VSRS Sklep I Up 93/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi molka tožene stranke v zvezi z neizdajo odločbe v postopku Javnega razpisa za izbiro oskrbnika Javnega akvarija Idrija št. 329-00008/2015-001 z dne 25. 3. 2015 Centra za Idrijsko dediščino (I. točka izreka), zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi pojasnjuje, da postopek izbire upravljavca premičnega premoženja glede na določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS) in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju Uredba) ni upravni postopek in da akt, izdan v tem postopku ni upravni akt. Ker v upravnem sporu glede na določbe 2. člena ZUS-1 ni mogoče izpodbijati aktov tega postopka, tudi ni mogoče uveljavljati molka organa. Ker je sodišče tožbo zavrglo, tudi za izdajo začasne odredbe niso izpolnjene procesne predpostavke.

3Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnica) zoper navedeni sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je izpodbijani sklep v nasprotju sam s seboj, nerazumljiv in nelogičen. ZSPDSLS in Uredba naj bi bila uporabljena zmotno, saj predmet spora ni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje premoženja, temveč izbira oz. imenovanje oskrbnika oziroma direktorja javnega podjetja Javni akvarij. S sklepom z dne 5. 3. 2015 naj bi toženka Center za idrijsko dediščino pooblastila za izvedbo postopka izbire novega oskrbnika in pri tem navedla glavne elemente javno-zasebnega partnerstva. V zvezi s tem se sklicuje se na 44., 57., 61. in 63. člen Zakona o javno zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP) in na 26. člen Zakona o javnih gospodarskih službah (v nadaljevanju ZGJS). Navaja možne oblike izvajanja javne službe in meni, da je v zvezi s temi pravnimi razmerji zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. V obravnavanem primeru naj bi šlo za sodno varstvo po 4. členu ZUS-1. V postopku kandidiranja naj bi ji bila kršena pravica iz 14. člena Ustave. Neizdaja upravnega akta pa naj bi pomenila kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Navaja več razlogov, s katerimi utemeljuje nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede predmeta razpisa, pravno-organizacijske oblike Javnega akvarija, njegovega namena, glede neobstoja predmeta razpolaganja, in razloge za izdajo začasne odredbe. Sodišče naj izda predlagano začasno odredbo ter ugotovi nezakonito razveljavitev javnega razpisa. Po vsebini Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov.

4Pritožba je bila vročena toženi stranki in Centru za idrijsko dediščino, ki nanjo nista odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Ker pritožnica tožbe ni vložila po 4. členu ZUS-1, Vrhovno sodišče uvodoma kot neupoštevne zavrača pritožbene trditve, da zoper neizdajo upravnega akta oziroma za nestrinjanje z razveljavitvijo razpisa ni bilo nudeno nobeno pravno sredstvo.

7V obravnavani zadevi je predmet presoje sklep o zavrženju pritožničine tožbe zaradi molka organa, ki se nanaša na odločanje o izbiri oskrbnika Javnega akvarija po javnem razpisu z dne 25. 3. 2015, ki ga je po sklepu občinskega sveta toženke objavil Center za idrijsko dediščino, pritožnica pa je nanj vložila prijavo. Pritožnica je v tožbi predlagala še ugotovitev nezakonitosti naknadne razveljavitve tega javnega razpisa.

8Tožnik lahko s tožbo zaradi molka zahteva izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tretja alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). To pomeni, da je tožbo zaradi molka organa dopustno vložiti le, če se molk nanaša na upravni akt, kot je opredeljen v omenjeni zakonski določbi.

9V postopku, katerega molk pritožnica zatrjuje, pa ne gre za izdajo upravnih aktov, ki bi ju tožena stranka izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije temveč, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, za poslovanje občine po postopku za razpolaganje s stvarnim premoženjem občine na podlagi ZSPDSLS.(1) Aktov poslovanja ni mogoče šteti za „upravne odločbe“, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Ti akti so izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki ne pomenijo oblastnega ravnanja, temveč ravnanje tožene stranke kot vsakega drugega lastnika. Poleg tega ZSPDSLS in Uredba ne določata, da se za postopke, ki jih urejata, vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo.

10Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ne gre za postopek, v katerem bi moral biti izdan akt v smislu 2. člena ZUS-1, temveč za postopek izbire upravljavca stvarnega premičnega premoženja občine po ZSPDSLS. Zato je odločitev o zavrženju tožbe pravilna.

11Pritožbeno stališče, da ZSPDSLS ni pravna podlaga, je namreč napačno in temelji na zmotnem izhodišču, da gre za postopek izbire oskrbnika oziroma direktorja javnega podjetja. Da je Javni akvarij javno podjetje in da bi šlo za imenovanje direktorja tega podjetja ne izhaja niti iz predmeta Javnega razpisa za izbiro oskrbnika Javnega akvarija, ki ga je priložila tožbi, niti iz sklepa občinskega sveta z dne 6. 3. 2015. Navedeni sklep pooblašča Center za idrijsko dediščino, da v določenem roku izpelje postopke za pridobitev novega oskrbnika, sicer se prične s postopki odprodaje akvarija in organizmov. Kot predmet javnega razpisa pa je navedena izbira oskrbnika Javnega akvarija na tam navedenem naslovu. Iz vsebine javnega razpisa, kot to navaja tudi pritožnica, med drugim izhaja, da bo oskrbniku Center za idrijsko dediščino zagotovil sredstva za stroške tekočega vzdrževanja, plačilo stroškov za električno energijo in komunalne storitve ter sklenil zavarovanje civilne odgovornosti. Nenazadnje pritožnica v delu, v katerem izpodbijanemu sklepu očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, tudi sama navaja, da "Javni akvarij" še nima določene pravno-organizacijske oblike.

12Po navedenem gre tudi po presoji Vrhovnega sodišča za postopek izbire upravljavca premičnega premoženja, saj je upravljanje stvarnega premoženja po 5. točki 3. člena ZSPDSLS tudi dajanje tega premoženja v uporabo in podobno, uporaba stvarnega premoženja pa po 7. točki istega člena pomeni neposredno oblast na posameznem stvarnem premoženju ali na njegovem delu in neposredno skrb zanj.

13Na drugačno presojo ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na določbe ZJZP in ZGJS. Po podatkih spisa namreč ni podlage za sklepanje, da gre za izvajanje javne gospodarske službe in za postopek odločanja o javno-zasebnem partnerstvu, zato so te pritožbene navedbe neutemeljene. Pritožnica tudi ne zatrjuje, da bi predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti sprejel odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva (11. člen ZJZP) ali da bi šlo za javno zasebno partnerstvo, ki se po 24. členu ZJZP izvaja v eni izmed oblik, določenih v 26. in 96. členu ZJZP. To iz javnega razpisa ne izhaja, zgolj na podlagi nekaterih razpisnih pogojev pa ni mogoče sklepanje o taki pravni naravi postopka. Poleg tega pa je, tudi če bi šlo za javno zasebno partnerstvo, akt izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva po izrecni določbi 56. člena ZJZP akt poslovanja. Izdaja odločbe je namreč v 57. členu predvidena le, če je bil predmet javno-zasebnega partnerstva koncesija za izvajanje gospodarske javne službe, ali druge dejavnosti, za katero zakon predpisuje izdajo upravne odločbe, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

14Po povedanem izbira ali neizbira oskrbnika po javnem razpisu Centra za idrijsko dediščino z dne 25. 3. 2015 in razveljavitev tega razpisa nista upravni zadevi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, niti ne gre za drugo javnopravno zadevo iz 4. člena ZUP. Posledično pritožnica ne more zahtevati izdaje upravnega akta in ugotovitve nezakonitosti razveljavitve razpisa ter uveljavljati kršitve človekovih pravic v zvezi s tem.

15Ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za tožbo, je pravilna tudi odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe.

16Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev niso pomembne, niti niso podani razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

17Tožnica na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

----

(1) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 570/2008.