VSRS sodba VIII Ips 204/2015

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke dne 9. 7. 2014 in 2. točko odločbe Centra za socialno delo A. z dne 12. 10. 2012. Centru za socialno delo A. je naložilo, da izda odločbo o višini državne štipendije in odločbo o drugih pravicah tožnice iz javnih sredstev v roku tridesetih dni po pravnomočnosti sodbe. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi ugotovitve, da Center za socialno delo A. ni ravnal v skladu z načeli Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) o pomoči neuki stranki in tudi ne v skladu z določbami ZUP o popravi nepopolnih vlog, zato sta izpodbijani odločbi nezakoniti.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s stališčem sodišča prve stopnje, da ne zadošča opozorilo v vlogi za uveljavljanje državne štipendije, da je pravice iz javnih sredstev potrebno uveljavljati po vrstnem redu, kot je določen v 7. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 v nadaljevanju ZUPJS).

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da center za socialno delo ni bil dolžan tožnice še dodatno opozarjati na pravilo vrstnega reda, saj je bila tožnica na to ustrezno opozorjena že v obrazcu vloge za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente. Tožnica je, zaslišana na naroku, izpovedala, da je opozorilo prebrala. Tožnica je kljub takšnemu opozorilu državno štipendijo uveljavljala v nasprotju z vrstnim redom. Zato je center za socialno delo pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice pravilno upošteval denarno socialno pomoč v višini, kot če bi ji bila ta dodeljena. Pomoč neuki stranki je tožena stranka tožnici v zadostni meri nudila z opozorilom v vlogi. Določba tretjega odstavka 37. člena ZUPJS o tem, da center za socialno delo odloča tudi o vlogi za popolno odmero in nadaljevanje prejemanja državne štipendije za vsako novo šolsko ali koledarsko leto pomeni izjemo od uveljavljanja pravic z enotno vlogo po prvem odstavku 37. člena ZUPJS. Tožnica je želela ponovno odmero in nadaljnje prejemanje državne štipendije za drugi letnik študija, zato jo je tožena stranka tako tudi obravnavala in ni postopala po prvem odstavku 67. člena ZUP, saj to ni bilo potrebno glede na izrecno zakonsko podlago iz tretjega odstavka 37. člena ZUPJS. Sicer pa tudi v primeru, če bi tožnica državno štipendijo uveljavljala z enotno vlogo na obrazcu za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki omogoča uveljavljanje obeh pravic in pri tem ne bi uveljavljala denarne socialne pomoči, tožena stranka tožnice ne bi bila dolžna ponovno opozarjati na pravilo vrstnega reda uveljavljanja pravic, saj bi to pomenilo, da je opozorilo v vlogi nepotrebno in nima nikakršnega pravnega učinka.

4Tožnica je odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe tožene stranke tožene stranke in predlagala, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Ur. l. RS, št. 4/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7Tožena stranka v reviziji sicer uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar tega razloga z ničemer ne konkretizira, zato izpodbijane sodbe v tej smeri sploh ni bilo možno preizkusiti.

8Tožnica je odločbo Centra za socialno delo A. izpodbijala, ker je ta pri odmeri državne štipendije, kot njen dohodek upošteval tudi denarno socialno pomoč, do katere bi bila tožnica upravičena, če bi zanjo zaprosila. Med strankama je sporno ali je bilo uresničevanje načela varstva pravic strank in varstva javnih koristi v smislu določbe 7. člena ZUP, v konkretnem primeru zagotovljeno že s pisnim opozorilom v obrazcu vloge za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente (za kar se zavzema tožena stranka) ali pa bi uradna oseba centra za socialno delo tožnico morala še posebej opozoriti na njene pravice in posledice, ki bodo nastale, če ne bo uveljavljala tudi pravice do denarne socialne pomoči (za kar se zavzema tožnica).

9V skladu z drugim odstavkom 7. člena ZUP mora uradna oseba opozoriti stranko na možnost uveljavitve kakšne pravice, kadar glede na podano dejansko stanje izve, ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za njeno uveljavitev. Četrti odstavek 7. člena ZUP pa določa, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

10Načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi, kakor je določeno v 7. členu ZUP, je v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev (med te pravice sodi tudi državna štipendija), še dodatno konkretizirano v prvem odstavku 8. člena ZUPJS. Ta določa, da center za socialno delo opozori vlagatelja, če ta ne upošteva vrstnega reda uveljavljanja denarnih prejemkov iz 5. člena tega zakona.

11Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da bi moral center za socialno delo tožnico še posebej opozoriti na posledice, ki bodo nastale, ker je tožnica z vlogo uveljavljala zgolj državno štipendijo, ne pa tudi denarne socialne pomoči, do katere bi sicer imela pravico in ko je štelo, da ni zadoščalo zgolj pisno opozorilo, vsebovano v obrazcu vloge. Res je sicer, da drugi odstavek 8. člena ZUJPS določa, da če vlagatelj kljub opozorilu na vlogi uveljavlja denarni prejemek iz 5. člena ZUPJS, v nasprotju z vrstnim redom iz 7. člena ZUJPS, center za socialno delo denarni prejemek upošteva v višini, kot če je bil dodeljen. Vendar pa te določbe ni možno tolmačiti, neodvisno od določbe prvega odstavka 8. člena ZUPJS. Obveznosti centra za socialno delo, da opozori vlagatelja na posledice neupoštevanja vrstnega reda uveljavljanja pravic, glede na besedilo prvega odstavka 8. člena ZUPJS, ni možno realizirati z vnaprejšnjim opozorilom na obrazcu vloge, temveč šele potem, ko vlagatelj vloži neustrezno vlogo. To namreč izhaja že iz gramatikalne razlage prvega odstavka 8. člena ZUPJS. Ta določa, da če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda iz prejšnjega člena, ga center za socialno delo opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja. Navedeno pomeni, da najprej vlagatelj ne upošteva vrstnega reda uveljavljanja denarnih prejemkov in šele nato sledi opozorilo centra za socialno delo in ne obratno, za kar se dejansko zavzema tožena stranka.

12Da je šlo v konkretnem primeru za kršitev obveznosti, ki jih ima uradna oseba v zvezi z varstvom pravic in javnih koristi, še bolj jasno izhaja iz določbe drugega odstavka 7. člena ZUP. Ta določa, da kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavljanje kakšne pravice, jo na to opozori. Uradna oseba centra za socialno delo je pri obravnavanju tožničine vloge za dodelitev državne štipendije ugotovila, da bi tožnica imela pravico do denarne socialne pomoči, zato bi tožnico na to morala opozoriti. Takšna ugotovitev uradne osebe je razvidna iz vsebine odločbe Centra za socialno delo A. z dne 12. 10. 2012. Center je naprej ugotovil višino denarne socialne pomoči do katere bi bila tožnica upravičena in nato pri izračunu tožničinih dohodkov, ki vplivajo na višino državne štipendije, upošteval tudi ta znesek.

13Glede na vse navedeno niti ni bistveno ali bi center za socialno delo tožnico moral pozvati, da izpolni obrazec vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ali pa je zadoščalo, da je izpolnila obrazec vloge za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente. V obeh primerih bi center za socialno delo po prejemu vloge tožnico moral opozoriti na posledice neupoštevanja vrstnega reda pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Sicer pa so revizijske navedbe o tem, da je šlo pri tožnici za ponovno odmero in nadaljnje prejemanje državne štipendije v nasprotju z izpovedjo tožnice, da je takrat prvič zaprosila za državno štipendijo.

14Zaradi navedenih opustitev dolžnega opozarjanja stranke, je sodišče utemeljeno odpravilo izpodbijani upravni odločbi in Centru za socialno delo A. naložilo izdajo odločbe o višini državne štipendije in drugih pravicah tožnice iz javnih sredstev.

15Na podlagi 378. člena ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena.