VDSS sodba Psp 463/2006

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da se glasi:

„Odločba tožene stranke, št. ... z dne 28.02.2005, se odpravi, odločba tožene stranke, št. ... z dne 06.01.2005, se spremeni tako, da se glasi:

„Zavarovanka V.Z. ima lastnost zavarovanke na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od 01.01.2000 do 31.07.2000 ter od 04.10.2004 do 20.12.2004.“ “

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 34,55 EUR v roku 8 dni pod izvršbo, v primeru zamude s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.“

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi ZPIZ Slovenije, Območna enota ..., št. ... z dne 06.01.2006, in drugostopna odločba, št. ... z dne 28.02.2005, ter da se ugotovi, da je prijava v prostovoljno zavarovanje tožeče stranke na podlagi 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od 01.08.2000 do 03.10.2004 zakonita. Odločilo je še, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki v laični pritožbi navaja, da je brezposelna od leta 1996 in je težko plačevala prispevke za pokojninsko zavarovanje. Ne strinja se s tem, da naj bi prispevke plačevala nezakonito in bi jih bilo potrebno stornirati.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 – v nadaljevanju: ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava.

V tej zadevi gre za spor zaradi spremembe temelja lastnosti zavarovanke po uradni dolžnosti za nazaj za čas od 01.01.2000 do 20.12.2004. Z odločbo toženke z dne 06.01.2005 je bilo namreč odločeno, da ima tožnica od 01.01.2000 do 20.12.2004 lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami – v nadaljevanju: ZPIZ-1). Pritožba zoper odločbo z dne 06.01.2005 je bila zavrnjena z odločbo z dne 28.02.2005. Tožnica je bila od 01.08.2000 do 03.10.2004 prostovoljno obvezno zavarovana na podlagi določbe 34. člena ZPIZ-1. Tožnica je bila od 16.11.1990 do 20.12.2004 družbenik in direktor družbe V.Z. & C. d.n.o., modno in grafično oblikovanje, vpisana pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, pod vložno številko ...

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo napačno uporabilo materialno pravo, in sicer ustrezne določbe ZPIZ-1 in ustrezne določbe Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/2000 – v nadaljevanju: ZMEPIZ). S spremembo lastnosti zavarovanke za nazaj v novem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, je namreč prišlo do nedopustnega posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje, o čemer se je pritožbeno sodišče že izreklo, in sicer v sodbi, opr. št. Psp 277/2005 z dne 18.10.2006. V pravnomočno urejena razmerja je mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. Rs, št. 80/99 s spremembami – v nadaljevanju: ZUP). Pravnomočno upravno odločitev je tako le izjemoma možno odpraviti ali razveljaviti v obnovi postopka, z izredno razveljavitvijo, odpravo in razveljavitvijo po nadzorstveni pravici ali z izrekom ničnosti. V konkretnem primeru je imela tožnica lastnost zavarovanke na temelju prostovoljne vključitve v zavarovanje od 01.08.2000 do 03.10.2004 na podlagi 34. člena ZPIZ-1, kar predstavlja pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni dopustno posegati, razen ob podanih pogojih za uporabo omenjenih izrednih pravnih sredstev. Tožena stranka je v takšno pravnomočno pravno razmerje posegla z uvedbo novega upravnega postopka, ob dejstvu, da je bila tožnica od 16.11.1990 do 20.12.2004 družbenik in poslovodja zasebne družbe, in spremenila temelj zavarovanja tožnice za nazaj, kljub temu, da bi v pravnomočno pravno razmerje bilo mogoče poseči le z izrednim pravnim sredstvom in po uradni dolžnosti le v skladu s 124. členom ZUP ter ozki razlagi 14. člena Pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št., 32/96 – v nadaljevanju: Pravilnik), ki spreminjanja temelja za nazaj za čas po uradni dolžnosti sploh ne dopušča. Navedeno pomeni, da sprememba temelja zavarovanja za nazaj po uradni dolžnosti ni niti pravilna niti zakonita.

ZPIZ-1 v 7. členu določa, da zavarovalno razmerje nastane po samem zakonu z dnem nastanka pravnega razmerja, 47. člen ZMEPIZ pa določa, da se ob pogoju vložene prijave v zavarovanje pridobi lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja. Določba 1. odstavka 48. člena določa, da pridobijo osebe lastnost zavarovanca z dnem, določenim v prejšnjem členu, tudi če prijava v zavarovanje ni vložena v rokih po tem zakonu, nadalje pa 2. odstavek istega člena določa, da če pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje še traja, pridobi oseba lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja, sicer pa največ od uveljavitve ZPIZ-1, to je od 01.01.2000 dalje (446. člen ZPIZ-1). Skladno z določbo 1. alineje 49. člena ZMEPIZ se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. Citirane določbe ZMEPIZ, katere je sicer sodišče prve stopnje zmotno uporabilo za svojo odločitev, se lahko nanašajo le na ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca (glede na 2. odstavek 48. člena ZMEPIZ tudi za nazaj), in se po stališču pritožbenega sodišča, ravno zaradi nespremenljivosti pravnomočnih razmerij, ne morejo uporabiti za spreminjanje temelja zavarovalnega razmerja za nazaj in po uradni dolžnosti. Temelj zavarovalnega razmerja je v tem primeru že pravnomočno podan in ga v upravnem postopku po uradni dolžnosti ni mogoče spremeniti za nazaj. Ob uporabi 25. člena ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se oseba, ki istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po večih podlagah, zavaruje po tisti, ki je v zakonu navedena pred tisto, po kateri je dejansko vključena v zavarovanje z zvezi s 4. alinejo 49. člena ZMEPIZ, ki predpisuje ugotavljanje lastnosti zavarovanca v primeru prijavljenosti v zavarovanje v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1, je možno spremeniti temelj zavarovanja v naprej od dneva izdaje prvostopenjskega akta posamičnega upravnega akta dalje. Le na ta način in v takšnem obsegu je mogoče zagotoviti zakonito uresničevanje 25. člena ZPIZ-1 pri vseh tistih zavarovancih obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so sicer vključeni v zavarovanje in imajo lastnost zavarovanca, vendar so ob konkurenci več pravnih razmerij zavarovani v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1.

Na podlagi navedenega bi torej toženka tožnici pravni temelj zavarovanja lahko spremenila le za naprej, od dneva izdaje prvostopenjske odločbe, 06.01.2005, dalje. Ker pa je tožnica dne 20.12.2004 prenehala opravljati poslovodno funkcijo v zasebni družbi, ni več dejanskega temelja za spremembo zavarovanja v zavarovanje na podlagi določbe 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 od dne 06.01.2005 dalje.

V zadevi pa se je kot sporno postavilo tudi vprašanje, ali je imela toženka ustrezno pravno podlago za ugotovitev (in ne spremembo) lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti za nazaj, za čas od 01.01.2000 do 31.07.2000 in od 04.10.2004 do 20.12.20004, ko tožnica ni bila zavarovana na nobeni podlagi. Tožnica je bila od 01.08.2000 do 03.10.2004 prostovoljno obvezno zavarovana na podlagi določbe 34. člena ZPIZ-1, pred 01.08.2000 (od 14.10.1998 dalje) in ponovno od 04.10.2004 pa ni bila pokojninsko in invalidsko zavarovana, zato v tem času ni moglo priti do spremembe temelja zavarovanja za nazaj, ampak le do ugotovitve lastnosti zavarovanca za nazaj. V zvezi s tem se je pritožbeno sodišče v sodbi, opr. št. Psp 248/2005 z dne 08.11.2006, že postavilo na stališče, da ZMEPIZ v 48. členu izjemoma omogoča ugotavljanje lastnosti zavarovanca tudi za nazaj, vendar največ od uveljavitve ZPIZ-1 dalje. 2. odstavek citiranega člena namreč v primeru, ko gre za ugotavljanje lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti za nazaj, ne daje pravne podlage za ugotovitev te lastnosti pred 01.01.2000. Lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja organ po uradni dolžnosti v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 01.01.2000 in pravno razmerje še traja, pridobi oseba od nastanka pravnega razmerja dalje. Če pa je pravno razmerje nastalo že pred 01.01.2000, pa ne glede na to, ali pravno razmerje še traja ali ne, pridobi oseba lastnost zavarovanca največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje, torej največ od 01.01.2000. Tožnica ima tako lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od dne 01.01.2000 dalje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kot družbenik zasebne družbe, ki je poslovodna oseba in ni zavarovana na drugi podlagi, ne glede na to, da je družbenica in poslovodja že od dne 16.11.1990 dalje in da ni zavarovana že od 14.10.1998 dalje. Ker se je tožnica z dnem 01.08.2000 vključila v prostovoljno zavarovanje, in je s tem postala zavarovana na drugi podlagi, skladno z že obrazloženim pa tožničine lastnosti zavarovanke za nazaj ni mogoče spreminjati, je kot družbenica in poslovodja seveda lahko zavarovana le do dne 31.07.2000. Enako pa velja tudi za čas po 03.10.2004, ko je tožnica prenehala z vključitvijo v prostovoljno obvezno zavarovanje in ni bila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana na nobeni podlagi. Ker je bila do dne 20.12.2004 družbenica in poslovodja zasebne družbe, ki ni bila zavarovana na drugi podlagi, se je dne 04.10.2004 ponovno aktiviralo zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, in sicer vse do prenehanja poslovodne funkcije dne 20.12.2004. Iz navedenega sledi, da je potrebno ugotoviti, da ima tožnica ima lastnost zavarovanke iz naslova družbenice in poslovodne osebe zasebne družbe od 01.01.2000 do 31.07.2000 ter od 04.10.2004 do 20.12.2004. Lastnost zavarovanke je bilo mogoče z odločbo toženke z dne 06.01.2005 ugotoviti za nazaj za omenjeno obdobje, ko tožnica ni imela obveznega zavarovanja, ni pa je bilo mogoče spremeniti za nazaj za čas od 01.08.2000 do 03.10.2004, ko je bila tožnica prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje.

Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 28.02.2005 ter ustrezno spremenilo odločbo toženke z dne 06.01.2005, in sicer na podlagi 4. točke 1. odstavka 358. člena ZPP.

Ker tožeča stranka v tem postopku ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški, je tožena stranka, na podlagi 3. odstavka 154. člena ZPP v povezavi z 2. odstavkom 165. člena, tožnici dolžna povrniti stroške postopka na prvi stopnji, ki jih je priglasila tožnica, in sicer prevozne stroške na relaciji Lepena-Nova Gorica-Lepena, ki znašajo 34,55 EUR (tedaj 8.280,00 SIT). Stroškov pritožbe tožnica ni priglasila, zato je izrek o stroških pritožbenega postopka odpadel.