VSM sodba in sklep I Cpg 118/2016

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točki III v celoti in v točki I izreka glede odločitve, da se ugotovi, da obstaja terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko kot stečajnega dolžnika za plačilo 748.388,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2013 dalje do plačila ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se
pritožba
zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem
delu
točke I izreka glede ugotovitve, da obstaja terjatev tožeče stranke zoper toženo stranke kot stečajnega dolžnika za plačilo 1.233.129,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2013 dalje do plačila.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se ugotovi, da obstaja terjatev tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) zoper toženo stranko kot stečajnega dolžnika (v nadaljevanju toženko) za plačilo 1.981.517,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek je v presežku za terjatev v višini 15.627,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2013 zavrnilo (II. točka izreka) in toženki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnice v višini 15.606,02 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Zoper odločitev v I. in III. točki izreka izpodbijane sodbe se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Nasprotuje pravnemu stališču sodišča prve stopnje, da pridobi upnik pravico sodno zahtevati izpolnitev svoje obveznosti šele z dnem oklica začetka stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe. Pri tem se sklicuje na 365. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in navaja, da že sama vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe pomeni uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Citira odločitev VSL Sklep Cst 24/2014 in navaja, da bi lahko tožnica, ki je že dne 9. 5. 2008 vedela za nepremično premoženje izbrisane družbe C. d.o.o. (v nadaljevanju C.), že s samo vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe pretrgala zastaranje svoje terjatve. Opozarja na nedoslednost v 7. in 18. točki obrazložitve in navaja, da je predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe vložila družba CO. in ne tožnice, kot to zmotno navaja sodišče prve stopnje. Izpostavlja, da je vrhovni sodnik V.B. na seminarju Aktualna vprašanja insolvenčnega prava z dne 26. 11. 2015 glede zadržanja teka zastaranja podal enako stališče, ki ga v pritožbi zastopa tožnica. Trdi, da je sodišče prve stopnje sprejelo zmotno odločitev o teku zamudnih obresti in meni, da načelnega pravnega mnenja z dne 26. 11. 2013 ne gre razlagati na način, da upniku, ki odlaša s predlogom za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, ves čas „tečejo“ zamudne obresti. Zastopa stališče, da v kolikor je bilo zastaranje pretrgano, potem v času od izbrisa C. do začetka stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe zakonite zamudne obresti niso tekle. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da se sodba v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico in priglašenimi pritožbenimi stroški.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe kot neutemeljene in se zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V skladu z določilom 480. člena, v zvezi s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6V obravnavanem gospodarskem sporu je tožnica vložila tožbo, s katero je zahtevala, da se ugotovi obstoj njene terjatve v skupni višini 1.997.145,13 EUR, ki izvira iz Kreditne pogodbe št. 2361-2007 z dne 6. 7. 2007 (v nadaljevanju Kreditna pogodba), ki je bila sklenjena z C., in povračila stroškov pravdnega postopka zoper I. F.

7Toženka je v postopku nasprotovala temelju zahtevka predvsem z ugovornimi navedbami, da je terjatev tožnice zastarala, saj v obravnavanem primeru ne gre za nepremagljive ovire iz 360. člena OZ, na podlagi katerih bi bilo zastaranje zadržano.

8Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju ugovor zastaranja zavrnilo. V razlogih za zavrnitev je povzelo obrazložitev sodišča druge stopnje, ki je v predmetnem sporu o vprašanju zadržanja zastaranja že odločilo s sklepom opr. št. I Cpg 74/2015 z dne 16. 4. 2015. Pri obravnavi instituta iz 360. člena OZ in vprašanja nepremagljivih ovir za sodno uveljavljanje terjatev ter vpliva stečajnega postopka premoženja izbrisane družbe na institut zadržanja zastaranja je sodišče prve stopnje izhajalo iz določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki urejajo nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Na podlagi uporabe določb 443., 242., 243. in 244. člena ZFPPIPP je sprejelo nosilno stališče, da s predlogom za uvedbo stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe upnik poda le zahtevo za odločanje o pogojih za začetek stečajnega postopka, zato takšnega predloga ne gre enačiti s sodno zahtevo za izpolnitev obveznosti, ki jo stečajni upnik poda na način, da prijavi svojo terjatev v stečajnem postopku (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Zaradi navedenega je za tožnico v vmesnem času (to je od izbrisa C. iz sodnega registra z dne 9. 5. 2008 do začetka stečajnega postopka nad njenim kasneje najdenim premoženjem z dne 30. 1. 2013) obstajala nepremagljiva ovira, saj v procesnem smislu ni mogla biti nosilec pravic in obveznosti, zato je bilo v skladu s 360. členom OZ zastaranje terjatev tožnice zadržano (8. do 13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

9Zaključka o pravilnosti sprejetega stališča ne more omajati pritožbeno sklicevanje na 365. člen OZ z razlago, da se zastaranje pretrga z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem, zaradi česar takšen predlog pomeni uveljavljanje pravice do sodnega varstva.(1) Pravil o zadržanju zastaranja namreč ne gre enačiti z določbami o pretrganju zastaranja, saj je namen in učinek teh dveh institutov, ki vplivata na tek zastaranja, različen. Če je pri zadržanju zastaranja, ko zastaralni rok ne teče zaradi določenih zunanjih okoliščin, ki niso povezane z obligacijskim razmerjem, zastaralni rok zadržan, pri pretrganju zastaranja, zaradi aktivnosti upnika, zastaranje začne teči znova.(2) Ne glede na to pritožbeno sodišče odgovarja, da v skladu s 365. členom OZ le priglasitev terjatve v stečajnem postopku pomeni upnikovo dejanje zoper dolžnika, da bi se izterjala terjatev. Vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ne pretrga zastaranja, saj 258. člen ZFPPIPP določa, da se zastaranje upnikove terjatve do stečajnega dolžnika pretrga s prijavo te terjatve v stečajnem postopku. Pritožbena razlaga 365. člena OZ je materialno pravno neutemeljena in z njo tožnica ne more doseči drugačne odločitve sodišča prve stopnje.

10Brez posebne teže je tudi pritožbeno sklicevanje na domnevno mnenje, ki bi ga naj na seminarju Aktualna vprašanja insolvenčnega prava dne 26. 11. 2015 podal vrhovni sodnik V.B. Pritožbeno sodišče se do domnevnih mnenj, ki niso javno objavljena ne more opredeljevati. Pri tem dodaja, da se je do javno objavljenega mnenja vrhovnega sodnika B., ki je bilo objavljeno leta 2009 v Pravni praksi št. 7-8 v članku „Čas začetka stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem“, pritožbeno sodišče opredelilo v sklepu I Cpg 74/2015 in se pri obrazložitvi svoje odločitve o zadržanju zastaranja terjatev na njega sklicevalo.

11Na zaključek, da je bilo v obravnavani zadevi zastaranje zaradi izbrisa C. zadržano, pa tudi nima vpliva okoliščina, da je predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe C. vložila družba CO.

12Pritožba pa utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje o višini tožbenega zahtevka. Toženka je višini terjatev v postopku na prvi stopnji nasprotovala s trditvami, da je bil v času zadržanja zastaranja zadržan tudi tek zamudnih in pogodbenih obresti. V pritožbi se tožnica sicer sklicuje na pretrganje zastaranja, kar pa na obravnavo pritožbe nima vpliva, saj pritožbeno sodišče presoja pritožbene navedbe po njihovi vsebini.

13Sodišče prve stopnje je odločitev glede višine tožbenega zahtevka pojasnilo v 17. točki obrazložitve in navedlo, da tožnica utemeljuje višino terjatve kot celotno terjatev iz naslova glavnice in obresti, ki je na dan 30. 1. 2013 znašala 1.987.517,63 EUR, kar predstavlja glavnico v višini 1.233.129,10 EUR in kapitaliziran znesek obresti v višini 748.388,53 EUR (skupno zapadle redne obresti iz naslova kredita v višini 97.628,99 EUR; pogodbene zamudne obresti v višini 396.508,90 EUR in obresti prekoračitev v višini 295.733,75 EUR, zmanjšano za znesek vplačil v višini 41.483,11 EUR). Zaključilo je, da je tožnica uspela dokazati višino glavnice in kapitaliziranega zneska obresti, kot izhaja iz listin v spisu.

14Obresti so po svoji funkciji plačilo za uporabo denarja. Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plačila obresti je treba razlikovati med zamudnimi in pogodbenimi obresti. Zamudne obresti so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo. Pravni temelj nastanka obveznosti plačila zamudne obresti je tako pravno dejstvo nastanka (nastopa) zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Pogodbene obresti pa so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik in ki tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti, pravni temelj nastanka obveznosti plačila pogodbene obresti, je tako pravni posel (pogodba).(3)

15Na podlagi 441. člena ZFPPIPP z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu pravna oseba preneha. Če se po njenem izbrisu izkaže, da je izbrisana pravna oseba ob prenehanju imela obveznosti (torej, da so obstajale neplačane terjatve upnikov), lahko upniki zahtevajo plačilo njihovih obveznosti od družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (1. točka prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP). V primeru najdenega premoženja, pa se lahko nad premoženjem opravi stečajni postopek (442. člena ZFPPIPP). Tako lahko takšen stečajni postopek po prepričanju sodišča druge stopnje služi le poplačilu obveznosti, ki so obstajale v trenutku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, ki je prenehala z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, ne prenehajo (tako Načelno pravno mnenje z dne 21. 6. 2013), vendar je sodišče druge stopnje prepričano, da se z dnevom izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra obveznosti, ki jih je imela izbrisna družba, po višini „ustalijo“. Glede na to, da zakon ureja stečaj najdenega premoženja v oddelku Pravne posledice izbrisa, ki so na podlagi 441. člena ZFPPIPP vezane na dan izbrisa pravne osebe iz sodnega registra, lahko upnik po prepričanju sodišča druge stopnje v stečajnem postopku najdenega premoženja uveljavlja le tiste terjatve, ki jih je imela družba do izbrisa iz sodnega registra.

16Posledica izbrisa iz sodnega registra je prenehanje teka zamudnih obresti, saj pravna oseba, ki je prenehala, ne more biti več v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Zato se, kot že obrazloženo, obveznost izbrisane pravne osebe po višini ustali z dnem izbrisa iz sodnega registra, saj po izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije izbrisana pravna oseba nima univerzalnega pravnega naslednika, ki bi ex lege že z dnevom izbrisa vstopil v dejanski in pravni položaj izbrisane pravne osebe.

17Glede na takšno stališče sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožnica upravičena do celotnega zneska obresti v višini 748.388,53 EUR. Iz tožbenih trditev namreč izhaja, da ta znesek predstavlja skupen znesek za različne vrste obresti, pri čemer je iz priložene razčlenitve odprtih postavk (priloga A11) razvidno, da je tožnica pogodbene zamudne obresti in obresti prekoračitev obračunavala tudi po dnevu izbrisa C. iz sodnega registra. Ker ugotovljeno dejansko stanje sodišču druge stopnje ne omogoča spremembe odločitve sodišča prve stopnje glede višine tožbenega zahtevka, je izpodbijano sodbo razveljavilo v delu točke I izreka glede odločitve, da se ugotovi, da obstaja terjatev tožnice za plačilo 748.388,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v delu točke I izreka glede ugotovitve, da obstaja terjatev tožnice za plačilo 1.233.129,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane C. (353. člen ZPP).

18Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju presoditi trditve tožnice glede utemeljenosti celotnega zneska obresti v višini 748.388,53 EUR. Pri tem bo moralo izhajati iz izhodišča, da lahko tožnica uveljavlja ugotovitev obstoja tistih terjatev, ki so nastale do dneva, ko je bila C. izbrisana iz sodnega registra. Upoštevati bo moralo, da tožnica vtožuje ugotovitev obstoja višine različnih obresti, ki jih je specificirala po vrsti in višini v tožbi na strani 2, ter da je pri tem navedla, da te terjatve izhajajo iz priložene razčlenitve odprtih postavk na dan 30. 1. 2013. Presoditi bo moralo, ali takšne trditve zadostujejo za utemeljenost zahtevka in bo tožnico po potrebi v skladu s 285. členom ZPP opozorilo na navedbo vseh odločilnih dejstev.

19V posledici odločitve sodišča druge stopnje je bilo treba razveljaviti tudi stroškovni izrek (III. točka), saj bo pravdni uspeh znan šele s končno odločbo.

20V skladu z tretjim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

---.---

Op. št. (1) : 365. člen OZ določa, da zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.

Op. št. (2) : Prim. z V. Krajnc v M. Juhart et al, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, 2. knjiga, str. 500.

Op. št. (3) : Tako N. Plavšak v M. Juhart et al, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, 2. knjiga, str. 531.