UPRS sodba IV U 12/2016

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, številka Bpp 472/2015 z dne 5. 5. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila prošnjo prosilke A.A. (tožnice v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. I Kpd 49906/2014. V obrazložitvi navaja določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v zvezi z določbami 20. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) določa finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožnica tega pogoja ne izpolnjuje, ker iz podatkov prošnje izhaja, da je samska oseba, brezposelna in prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Iz odločbe tega organa, številka 210-01-1312-2014/1 z dne 11. 3. 2014 izhaja, da je prosilka od 25. 1. 2014 do 24. 8. 2015 upravičena do 740,11 EUR bruto oziroma 573,71 EUR neto nadomestila med brezposelnostjo. Prosilkin mesečni povprečni dohodek tako znaša 573,71 EUR, kar presega z zakonom določen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, to je 538,40 EUR. Prosilka tudi ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči po določbi 22. člena ZBPP, glede na to, da se samo pavšalno sklicuje na obstoj izrednih stroškov v zvezi z zdravljenjem, vendar pa teh ne specificira in tudi ne prilaga listin in računov za izredne stroške za zdravljenje, ki niso kriti iz obveznega zavarovanja.

2Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je dala vlogo za brezplačno pravno pomoč v kazenskih zadevi pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. I Kpd 49906/2014, katera je bila zavrnjena. Odločitev je nepravilna, saj se pri odločanju ni upošteval pravilni znesek nadomestila za brezposelnost. Kot brezposelna oseba je po Zakonu o uravnoteženju javnih finance za prve tri mesece upravičena do 80%, nato 60%, po letu dni pa 50% nadomestila. To pomeni, da prejema od februarja 2015 samo 482,92 EUR in ne 573,71 EUR, kot ji je bilo priznano pri odločanju. Kot dokaz prilaga finančno kartico Zavoda za zaposlovanje in bančni izpisek.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je sodišče najprej preizkusilo, ali je izpolnjena procesna predpostavka pravočasno vložene tožbe, ki je 30 dni od vročitve izpodbijane odločbe (prvi odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

6Sodišče je tožbo, ki je bila nesporno vložena pri toženi stranki 11. 6. 2015 in naslovljena na Upravno sodišče RS, kot upravni spor zoper izpodbijano odločbo, prejela od tožene stranke skupaj z upravnimi spisi dne 10. 2. 2016. Tožnici je bila izpodbijana odločba vročena 19. 5. 2015, kar pomeni, da je bila vložena pri toženi stranki v 30 dnevnem roku, ki ga ZUS-1 določa za vložitev tožbe. Na tožbi je odredba sodne osebe z datumom 15. 6. (letnica ni navedena), da se tožba odstopi Upravnemu sodišču, skupaj s spremnim dopisom.

7Četrti odstavek 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določa, da če dobi organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Tožena stranka po določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP posluje po Zakonu o splošnem upravnem postopku. To pomeni, da bi morala tožena stranka tožbo, ki je sicer vsebovala pravilni pravni pouk in je bila pravočasno in zelo določno naslovljena na Upravno sodišče Republike Slovenije, nemudoma odstopiti Upravnemu sodišču v nadaljnje poslovanje. Nadalje določa tretji odstavek 28. člena ZUS-1, da če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. Glede na prej navedeni določbi ZUP in ZUS-1, je sodišče štelo, da je bila zaradi očitne pomote tožnice, ki je tožbo vložila sama pri toženi stranki, ne glede na pravilni pravni pouk vložitve tožbe pri Upravnem sodišču, ta bila vložena pravočasno, čeprav je bila Upravnemu sodišču odstopljena po poteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe.

8Ker je sodišče ugotovilo, da je procesna predpostavka za vložitev tožbe izpolnjena, je v nadaljevanju presojalo vsebinsko zakonitost izpodbijane odločbe. Tožena stranka utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, z neizpolnitvijo subjektivnega, to je finančno premoženjskega pogoja, ki ga za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa 13. člen ZBPP v zvezi z 20. členom ZSVarPre. Med strankami postopka ni sporno, da subjektivni-finančni kriterij predstavlja tisti minimalni dohodek v času odločanja, ki v dvakratnem znesku ne sme presegati 538,40 EUR na družinskega člana. Tožena stranka je zavrnilno odločitev sprejela na podlagi odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 11. 3. 2014, iz katere izhaja, da bo prejemala 573,71 EUR neto osebnih prejemkov, ki se izplačujejo od 25. 1. 2014 do 24. 8. 2015. Glede na to, da tožnica po pravilih ZUP ni imela možnosti sodelovanja v postopku, je sodišče upoštevalo pisne dokaze o višini prejetega osebnega dohodka, ki jih je predložila tožbi in jih ni štelo kot tožbeno novoto. Iz bančne kartice potrjene s strani Republike Slovenije, Zavoda za zaposlovanje, o denarnih prejemkih tožnice izhaja, da je v času od 1. 2. 2015 do 30. 4. 2015 prejemala neto izplačilo v višini 482,92 EUR. Tožnica je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila dne 27. 3. 2015, izpodbijana odločba je bila izdana 5. 5. 2015. Glede na to, da iz tožbi priloženih listin o prejemu osebnih dohodkov izhaja, da tožnica v času izdaje odločbe ni presegla denarnih prejemkov v višini 538,40 EUR, bo morala tožena stranka v ponovnem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči še enkrat presoditi izpolnitev tega finančnega pogoja.

9Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1 še 28. člen ZUS-1).