VSL sodba II Cp 547/2016

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožene stranke so nerazdelno dolžne povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 229,36 EUR v roku 15 dneh po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo odločilo, da so tožene stranke dolžne solidarno plačati tožniku znesek 2.385,63 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila (točka I izreka sodbe) in mu povrniti pravdne stroške v znesku 524,65 EUR (točka II izreka sodbe).

2Zoper sodbo so se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožile toženke. Navajajo, da sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje, ker najprej pravi, da je listina z dne 1. 9. 2012 dokaz, da je tožnik s toženimi strankami dosegel soglasje glede predmeta in trajanja najema ter plačila stroškov, listina pa ne vsebuje določbe o višini najemnine, ki je bistveni element pogodbe, zato tožnik ni dokazal obstoja najemnega razmerja. V nadaljevanju pa sodišče na številnih mestih zatrjuje obstoj najemnega razmerja. Dokazno breme za trditev je na strani tožnika, zato bi moral on dokazati, da je bila dogovorjena najemnina v višini 500,00 EUR. Sodišče ni zaslišalo toženk S. V. in L. L. kljub temu, da je pooblaščenec predložil dokazila o njuni študijski obveznosti v tujini. Sodišče je toženo stranko onemogočilo v dokazovanju z zavrnitvijo zaslišanja prič D. B. in D. V. (očeta prvo in drugotožene stranke). Oba sta sodelovala v proceduri dogovarjanja s tožnikom o rabi stanovanja in tudi v fazi predajanja stanovanja. V škodo tožene stranke tudi ni zaslišalo A. D. in opravilo poizvedb pri pristojni davčni službi. Izmišljena je trditev sodišča glede opravičila o odsotnosti toženke z naroka 18. 5. 2015. Sodišče je nadalje toženkam naložilo v plačilo „najemnino“ stanovanja tudi za mesec junij, čeprav tožnik tega ni zahteval. Nadalje dokumentacija, ki jo je v spis vložila tožena stranka izkazuje, da so stroški plačani in ni jasno, ker ni ustrezno obrazloženo, zakaj je sodišče pritrdilo, da stroškov ni bilo plačanih za 385,63 EUR. Pritožba predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Obrazloženo zavrača posamezne pritožbene navedbe tožene stranke in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Sodba sodišča prve stopnje ima razloge o odločilnih dejstvih, razlogi niso sami s seboj v nasprotju. Prav tako pa tudi ne obstoji nasprotje med vsebino listin oziroma zapisnikov in tistim, kar se o vsebini listin oziroma zapisnikov navaja v razlogih sodbe. Pritožbeno sodišče pa tudi v celoti sprejema dokazno oceno prvega sodišča, ki je sprejeta in v razlogih sodbe tudi utemeljena na način, kot to določa 8. člen Zakona o pravdnem postopku, torej na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče prosto ocenjuje dokaze, svojo dokazno oceno pa mora ustrezno utemeljiti v razlogih sodbe. To je prvo sodišče, kot je že bilo povedano, storilo. Dokazna ocena kot jo ponuja tožena stranka oziroma njeni pomisleki glede pravilnosti dokazne ocene prvega sodišča ne omajajo prepričanja pritožbenega sodišča v pravilnost prvostopne dokazne ocene. Ob takšni dokazni oceni sodišče šteje, da je tožnik uspel dokazati, da so pravdne stranke sklenile najemno pogodbo za stanovanje št. 40/II na naslovu K., katerega lastnik je tožnik, za dobo enega leta. Toženke so se obvezale plačevati mesečno najemnino v višini 500,00 EUR in poravnavati tudi obratovalne stroške. Dogovorjeno je bilo izpolnjeno do konca aprila 2013, ne pa tudi v času od maja do vključno avgusta 2013, ko je potekel rok pogodbe.

6Ni dvoma, da je določena višina najemnine ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe. V pisnih dokumentih, ki sta jih predložili pravdni stranki, višina ni bila navedena. Dokazno breme, da je najemnina znašala 500,00 EUR, je bilo na tožniku. Pritožbeno sodišče sledi prvemu sodišču, da je tožnik zatrjevano uspel dokazati na podlagi izpovedi zaslišanja tožnika in priče J. S. ter odločbe davčnega organa. Tožena stranka je v vlogah zatrjevala, da tožnik ni predložil dokazov, da je najemnina znašala 500,00 EUR, ni pa povedala, koliko je znašala. Nesporno toženke najemnino so plačevale, zato bi lahko, če bi zatrjevano držalo, že prvi trenutek povedale, koliko je znašala. Dokazno breme, da najemnina ni bila 500,00 EUR, pa je na toženi stranki.

7Neutemeljena je nadalje tudi graja prvega sodišča, ker ni zaslišalo toženih S. V. in L. L. Obe sta bili vabljeni na naroke, tudi na zaslišanje, a se nobenega od razpisanih narokov nista udeležili. Njun izostanek je opravičil pooblaščenec na samem naroku 18. 5. 2015 in tudi na naroku 12. 10. 2015. Na slednjem je predložil potrdilo ustanov, kjer sta se nahajali toženki (priloga B 42-43), pa še to v angleškem jeziku, kar ni upoštevno (6. člen ZPP). Sodišče pa je po izvedbi ostalih dokazov ocenilo, da zaslišanje toženk ni potrebno. Prav enako nepotrebno je bilo zaslišanje očetov prvo in tretje toženke D. B. in D. V., kajti že na podlagi izvedenih dokazov je bilo dejansko stanje dovolj razčiščeno, da je sodišče lahko sprejelo odločitev.

8Pritožba nadalje navaja, da bega trditev sodišča, da opravičilo o odsotnosti toženk z naroka 18. 5. 2015 ni bilo predloženo „niti v naknadnem roku, ki ga je določilo sodišče“. Nadalje pa še, da gre za izmišljotino, saj takšnega navodila sodišče ni dalo. Povedana trditev ne drži. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 18. 5. 2015 stran 8 (list. št. 119) jasno izhaja, da „sodnica pozove pooblaščenca tožene stranke naj v roku 15 dni predloži sodišču dokazila o odsotnosti prve in tretje toženke oziroma razloga, zakaj se današnjega naroka nista mogli udeležiti“. Na ta poziv tožena stranka ni odgovorila.

9Pritožba neutemeljeno navaja, da tožeča stranka zahteva plačilo najemnine za april. V tožbi je res navedeno, da ni bila plačana najemnina za maj, april, julij in avgust 2013, vendar je tožeča stranka očitno pisno pomoto – namesto april pravilno junij, popravila na prvem naroku za glavno obravnavo.

10Po prej povedanem ni dvoma, da je prvo sodišče pravilno ugotovilo relevantna dejstva primera, zaključki izpodbijane sodbe pa so tudi materialnopravno pravilni. Do kršitev določb postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni prišlo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11Tožena stranka ni uspela s pritožbo, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo stroške odgovora na pritožbo, ker je ocenilo, da je tožeča stranka na pritožbo odgovorila argumentirano in je odgovor na pritožbo prispeval k hitrejši rešitvi spora. Stroški tožeče stranke znašajo 229,36 EUR (nagrada za postopek v znesku 168,00 EUR, pavšalni znesek 20,00 EUR, vse povečano za 22% DDV).