VSL sodba III Cp 976/2016

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 32,64 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

1Okrajno sodišče na Ptuju je z izpodbijano sodbo in sklepom razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 6. 2014 VL 84329/2014 ostane v veljavi v delu, v katerem je toženi stranki kot dolžniku naloženo, da v roku 8 dni tožeči stranki plača glavnico v višini 112,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov: 36,72 EUR od 1. 3. 2013 do plačila, 21,96 EUR od 30. 3. 2013 do plačila, 53,53 EUR od 30. 4. 2013 do plačila, 16,61 EUR od 30. 1. 2014 do 1. 7. 2014 in izvršilne stroške v znesku 54,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka). Zaradi delnega umika tožbenega zahtevka glede glavnice v višini 16,61 EUR je sklep o izvršbi v tem delu razveljavilo ter pravdni postopek v tem delu ustavilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 70,97 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe brez obresti, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (III. točka izreka).

2Zoper ugodilni del sodbe (I. in III. točka izreka) se pritožuje toženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico. Sodišča prve stopnje je z odločitvijo o zavrnitvi izvedbe dokaza z vpogledom v fotokopijo pogodbe za nakup stanovanja z dne 12. 3. 2007 zaradi prekluzije zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter tožencu kršilo pravico do kontradiktornosti. Trditve o nelastništvu nepremičnin, na katerih se je izvajala zimska služba, je toženec podal že v odgovoru na tožbo, kar je dokazoval z izpiskom iz zemljiške knjige. S predložitvijo dokazila - pogodbe o nakupu stanovanja v drugi pripravljalni vlogi pa je toženec le še dodatno dokazoval že zatrjevano dejstvo nelastništva, kar je bilo potrebno glede na predhodni ugovor tožnice o nezakonitosti vknjižbe tega dejstva v zemljiški knjigi. Toženec zato ni ravnal v nasprotju z določilom 452. člena ZPP, kot je zaključilo sodišče prve stopnje. Iz predložene pogodbe izhaja, da navedeno zemljišče okrog stavbe ne predstavlja splošnega skupnega dela, temveč posebni splošni del, kar bo prodajalec v zemljiški knjigi tudi uredil, zato bi sodišče na podlagi priloženega izpiska iz zemljiške knjige in pogodbe moralo zaključiti, da lastnica spornega stanovanja ni lastnica zemljišč, na katerih se je izvajala zimska služba in tožničin zahtevek zavrniti. Sodišče je institut prekluzije razlagalo napačno in preozko, zaradi česar je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339.člena ter relativno bistveno kršitvijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 213. členom ZPP.

3Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in racionalizirajo ter reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma, da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.

6Ker mora v sporu majhne vrednosti tožena stranka vse dokaze predlagati v odgovoru na tožbo, kot to določa 451. člen ZPP, je sodišče prve stopnje izvedbo kasneje predlaganega dokaza toženca, to je dokaza z vpogledom v pogodbo o nakupu stanovanja, kar je predlagal šele v drugi pripravljalni vlogi, pravilno zavrnilo kot prepozen dokaz (286. člen ZPP). Sodišče namreč ni dolžno izvesti dokazov, glede katerih je stranka prekludirana (287. člen ZPP). Ker je je imelo sodišče za zavrnitev izvedbe dokaza tako upravičen razlog (451. člen ZPP v zvezi s 286. členom ZPP), pritožbeni očitek o kršiti pravice toženca do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Očitanje relativne bistvene kršitve določbe 213. člena ZPP pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

7Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so bile vtoževane storitve zimske službe opravljene na splošnih skupnih delih, ki so v skupni lasti vseh etažnih lastnikov. S pritožbeno navedbo, ki navedeno ugotovitev sodišča izpodbija, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog. Zato je odločitev sodišča, ki je tožencu kot najemniku stanovanja, naložilo povrnitev tožnici nastalih stroškov zimske službe (česar pritožnik v postopku ni prerekal), materialnopravno pravilna (197. člen OZ).

8Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9Ker toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan tožnici v skladu z določilom prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 32,64 EUR. V skladu z določilom 3210 ZOdv(1) nagrada tožnice za pritožbeni postopek znaša 27,20 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev pa 5,44 EUR, (20% nagrade), skupaj tako 32,64 EUR, kar je toženec dolžan plačati tožnici v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

10Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala višja sodnica posameznica.

-------------

Op. št. (1): Zakon o Odvetniški tarifi Uradni list RS, št. 67/2008