VSL sklep II Cp 218/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, 1) da v zapuščino spadajo ½ delež na nepremičnini parc. št. 1 k. o. X, nepremičnina parc. št. 2 k. o. X, denarna sredstva na srebrnem računu zapustnika pri banki in osebno vozilo ..., letnik 2005, 2) da so dediči zapustnikova zunajzakonska partnerka M. K. do 6/8 in zapustnikova vnuka U. G. in L. G. vsak do 1/8, 3) da so dediči sklenili dedni dogovor, v skladu s katerim nepremičnini dedujejo zunajzakonska partnerka v deležu 6/8, vnuka pa vsak v deležu 1/8, da osebno vozilo prevzame v last M. K., nujnima dediča pa v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa o dedovanju izplača po 500,00 EUR, 4) da je CSD ... odobril izjavo skrbnika dediča L. G.

2Dedinja M. K. v pritožbi zoper sklep uveljavlja, da dedni dogovor ni pravilno povzet in da dednega dogovora niso podpisali vsi dediči. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Dedni dogovor ne upošteva pritožničinega izločitvenega zahtevka, ki ga je podala takoj po zapuščinski obravnavi in pred veljavnostjo dednega dogovora. Dednega dogovora tudi niso podpisali vsi dediči. Skrbnik dediča L. G. namreč ni imel posebnega pooblastila za podpis sodne poravnave. Dedni dogovor je zato pridobil veljavnost šele z odobritvijo Centra za socialno delo 26. 8. 2015. Poleg navedenega izloča še svoj delež na vlaganjih v nepremičnino, ki je bila predmet dedovanja in ki je bila obnovljena s skupnim delom in denarjem zapustnika in pritožnice.

3Dedinja U. G. in zakoniti zastopnik dediča L. G. sta v odgovorih na pritožbo navedla, da se je pritožnica strinjala z dednim dogovorom, izločitveni zahtevek pa je poslala šele mesec dni po zapuščinski obravnavi, na kateri je bil sklenjen.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, ki ga je po uveljavljenem stališču sodne prakse mogoče izpodbijati v skladu s pravili, ki veljajo za izpodbijanje sodne poravnave (392. člen in naslednji Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).(1)

6Na zapuščinski obravnavi 29. 6. 2015 so dediči podpisali dedni dogovor, s katerim so se dogovorili o delitvi premoženja, ki je bilo last zapustnice. V imenu in za račun zapustnikovega vnuka L. G. je dogovor podpisal skrbnik za poseben primer, kasneje pa odobril center za socialno delo.

7Stališče sodne prakse, da mora dedni dogovor, katerega stranka je oseba pod skrbništvom, odobriti center za socialno delo, temelji na 191. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po katerem sme skrbnik samo z odobritvijo centra za socialno delo odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo.(2) Odobritev se v skladu z 10.b členom ZZZDR izda v obliki odločbe. Po naravi stvari je bila odobritev dana naknadno, ko je bila znana in dosežena vsebina dogovora, učinkuje pa od sklenitve dogovora. Odobritev je potrebna le zaradi varovanja koristi osebe pod skrbništvom in se ne nanaša na vsebino posla kot takega. Dedni dogovor je bil torej sklenjen z dnem, ko so ga podpisali vsi dediči oziroma zakoniti zastopnik dediča, ki ni bil poslovno sposoben, tj. 29. 6. 2015.

8Ker je pritožnica izločitveni zahtevek podala po sklenitvi dednega dogovora, ni utemeljen očitek, da ga je sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju spregledalo. Iz enakih razlogov, tj. zaradi vezanosti na sklenjeni dogovor, ki se je nanašal tudi na nepremičnino, v zvezi s katero v pritožbi uveljavlja izločitev svojega deleža na vlaganjih vanjo, ne more uspeti niti s tem delom pritožbe.

9Ker niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo dedinje kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------

Op. št. (1): Prim. VSL II Cp 434/1994 (16.3.1994), VSC Cp 720/1997 (14.11.1997), VSC Cp 1078/2009 (27.5.2010), VSL III Cp 2891/2010 (6.10.2010) in druge.

Op. št. (2): Prim. sklep VS RS II Ips 12/2002 z dne 17. 4. 2002.