VSL sklep I Cp 3148/2015

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se v celoti razveljavi pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 22. 9. 1992, sklenjena med njo in tožencema ter da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini parc. št. 1 k. o. ... izbriše pravica prepovedi odtujitve na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dogovora o dedni odpovedi z dne 22. 9. 1992, vpisana v korist tožencev. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov 2.269,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Tožnica se zoper sodbo pritožuje in predlaga pritožbenemu sodišču, da je spremeni oz. razveljavi. Dejstvo je, da tožnica odklanja toženca, za kar je izkazala posebne objektivne razloge, saj so se odnosi poslabšali do te mere, da je skupno življenje postalo neznosno. Zaradi večjega števila dogodkov, ki niso v skladu s splošnimi moralnimi normami in tudi ne s splošno sprejetimi in veljavnimi običaji v družbi, ki veljajo v sorodstvenih odnosih in odnosih do starejših ter nenazadnje v odnosih, nastalih med darovalko in obdarjencema, je tožnica žalostna, prestrašena in se počuti nelagodno ter si ne more predstavljati, da bi jih toženca nudila pomoč in oskrbo v času, ko bo zaradi bolezni in starostne onemoglosti ter odvisnosti od drugih pomoči dejansko potrebna. Vso skrhanost odnosov, ki sta jo zakrivila izključno toženca, je tožnica natančno opisala in predlagala tudi dokaz s svojim zaslišanjem in zaslišanjem sina ..., vendar sodišče teh dokazov ni izvedlo in zato tudi ni moglo dokazno oceniti pomembnih dejstev. Obrazložitev sodbe je nejasna, nerazumljiva in površna ter je ni mogoče preizkusiti, zato je tožnici onemogočena pravica do pritožbe. Sodišče le nekritično povzema izjave tožencev iz njunih pripravljanih vlog, ki jih sploh ne preveri, ne opredeli pa se do trditev tožnice in ne izvede dokazov, ki jih je za te trditve predlagala. Zato je bil postopek pred sodiščem prve stopnje pomanjkljivo izveden, ker ni izvedlo predlaganih dokazov in jih zato tudi ni moglo oceniti, tako da so pomembna dejstva ostala neocenjena. Kaj je tožnico razburilo in na kakšen način ter kakšne narave so bili dogodki, na katere se tožnica sklicuje, bi se sodišče lahko prepričalo le na podlagi neposrednega čutnega zaznavanja ob izpovedovanju njene volje pred sodnikom. Sodba ne vsebuje potrebnih prvin pravnega silogizma, to je zgornje premise (pravnih pravil) in spodnje premise (odločilnih dejstev), prav tako sodišče ni pojasnilo, na kakšen način je prišlo do odločilnih ugotovitev in kako je te ugotovitve povezalo s pravnimi pravili v pravni sklep.

3Tožena stranka je odgovorila na pritožbo, meni, da je pravilna in brez procesnih kršitev, zato predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je tožnica v tožbi navajala, da zahteva razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo s pokojnim možem... sklenila s tožencema 23. 9. 1992 in s katero je bilo dogovorjeno, da sta toženca dolžna skrbeti za tožnico in njenega sedaj že pokojnega moža v primeru starostne onemoglosti in bolezni, v zameno pa bosta ob njuni smrti postala lastnika nepremičnine na njunih lastninskih deležih. Razvezo pogodbe tožnica zahteva zato, ker je med njo in tožencema prišlo do takšnega poslabšanja medsebojnih odnosov, da je skupno življenje postalo neznosno. Toženca sta do nje groba in nesramna, zato tudi v prihodnosti, ko bo potrebovala pomoč, od njiju ne pričakuje nikakršne topline in sočutja in je na tej podlagi težko pričakovati, da bi pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Toženca pa nasprotno temu navajata, da je tožnica tista, ki je pod vplivom njenega sina ... do njiju sovražno razpoložena in njuno pomoč zavrača, se zapira v svoje prostore in se izogiba stikov z njima. Trdita, da ji nista nikoli odrekala pomoči in da sta vedno spoštovala določila pogodbe.

6Po določbi drugega odstavka 561. člena Obligacijskega zakonika – OZ (enako določbo je vseboval drugi odstavek 120. člena Zakona o dedovanju, ki je bil v veljavi ob sklenitvi pogodbe) lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže, če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno. V takšnem primeru zakon daje vsaki od pogodbenih strank odstopno pravico, saj bi bilo neživljenjsko pogodbeni stranki siliti k nevzdržni skupnosti. Podobno kot v situaciji, ki je urejena v 562. členu OZ, imata stranki odstopno pravico zaradi spremenjenih okoliščin. Spremenjena okoliščina je omajano medsebojno razmerje pogodbenikov in njuno neznosno skupno življenje(1). Po stališču sodne prakse je ugotovitev o neznosnosti skupnega življenja odvisna tako od subjektivnih (subjektivna ocena strank o neznosnosti nadaljnjega skupnega življenja, osebne lastnosti strank), kot tudi od objektivnih okoliščini (vrsta in število spornih dogodkov).

7Prvostopenjsko sodišče je kljub zgoraj povzeti jasni trditveni podlagi tožnice o neznosnosti skupnega življenja strank presojo in odločitev oprlo zgolj na ugotavljanje, ali sta toženca izpolnila svoje obveznosti po pogodbi ter ali je tožnica brez utemeljenega razloga odklanjala izpolnitev. Zaključilo je, da vzrok za neizpolnjevanje pogodbe izvira iz doživljajske sfere tožnice in ne iz dosedanjega ravnanja tožencev in tožbeni zahtevek zavrnilo, ker naj bi bila tožnica tista, ki onemogoča oz. neutemeljeno odklanja izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Že zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih, na katere tudi pritožnica utemeljeno opozarja v pritožbi, je treba ugoditi pritožbi in sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti in navedene kršitve pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti.

8Pritožba pa nadalje utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je pri izdaji izpodbijane sodbe zagrešilo kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je tožnici odvzelo možnost, da svoje trditve dokaže v kontradiktornem postopku. Načelo kontradiktornosti (prvi odstavek 5. člena ZPP) je eno temeljnih načel pravdnega postopka in je neposreden odraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS oz. pravice do poštenega postopka. Pravica do kontradiktornega postopka strankam zagotavlja, da se v postopku lahko opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev ter da branijo svoje pravice in interese.

9V konkretni zadevi pa je bila tožnici odvzeta pravica do sodelovanja v dokaznem postopku in s tem pravica do poštenega postopka. Zaključek sodišča, da je tožnica odklanjala ponujeno pomoč tožencev ter da obnašanje tožencev ni bilo neprimerno oz. takšno, da bi tožnico močno razburilo in kazalo na nespoštljiv odnos tožencev do nje, je oprt zgolj na oceni enega dogodka (plačilo pevcev na pogrebu pokojnega moža), v ostalem pa je sodišče prve stopnje v sodbi zgolj povzelo navedbe pravdnih strank in na tej podlagi trditve tožene stranke štelo za dokazane. Pritožba ima prav, ko poudarja, da tožničin razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na trditvi o neznosnosti skupnega bivanja, ki ima podlago v njenih osebnih (zelo čustvenih) doživljanjih posameznih dogodkov, ki so za presojo pomembni ne glede na to, ali so se dogajali pred ali tekom tega pravdnega postopka. Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje pravdnih strank in prič kot nepotrebnih za odločitev za tožnico pomeni, da ji je sodišče s tem odvzelo možnost dokazovanja spornih dejstev. Posledično ni pravilno in v celoti ugotovilo vseh odločilnih dejstev in tudi ni pravilno uporabilo prej navedenih določb OZ, ki urejajo razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

10V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje navedene kršitve postopka odpraviti. Predvsem bo moralo dopolniti dokazni postopek v smeri dokaznih predlogov ter se jasno opredeliti do relevantnih trditev tožnice, s katerimi utemeljuje razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neznosnosti skupnega bivanja. Pri tem pa pritožbeno sodišče opozarja, da je tožeča stranka napačno oblikovala tožbeni zahtevek. Tožbo je sicer naslovila kot „tožbo na razvezo pogodbe“, na razvezo pogodbe in razvezne razloge iz drugega odstavka 561. člena OZ se tudi sklicuje v tožbi in ostalih pripravljalnih vlogah, prav tako v pritožbi, medtem ko v tožbenem zahtevku uveljavlja razveljavitev pogodbe. Takšen zahtevek ni sklepčen in bi ga bilo potrebno zavrniti zgolj iz tega razloga, v kolikor bo tožnica pri njem vztrajala. Pritožbeno sodišče pa je kljub napačno oblikovanem tožbenem zahtevku, ker se upošteva, da je očitno posledica nehotene napake, ugodilo pritožbi, sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP).

11Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------

Op. št. (1): Več o tem Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, komentar B. Podgorška k 561. členu.