UPRS sodba I U 1577/2014

I. Tožbi se ugodi, sklep Urada RS za intelektualno lastnino št. 31221-4/2014-9/106 z dne 29. 8. 2014, v zvezi s popravnim sklepom Urada RS za intelektualno lastnino št. 31221-4/2014-23/106 z dne 7. 10. 2014, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka ugotovila, da je tožnik kršil drugi odstavek 162. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s tem, ko na obrazloženo pisno zahtevo toženke z dne 15. 5. 2014 toženki v določenem roku ni posredoval poslovne dokumentacije v zvezi z opravljanjem administrativno – tehničnih poslov kolektivne organizacije; ter v 2. točki izreka tožniku odredila, da v roku 5 dni od vročitve sklepa odpravi v prejšnji točki ugotovljeno kršitev tako, da toženki (v izvirniku ali kopiji) posreduje v celoti razkrito naslednjo poslovno dokumentacijo: - Pogodbo o poslovnem sodelovanju 1/2010 sklenjeno 28. 5. 2010, med tožnikom in A. ter Anekse št. 2, 3, 4 in 5. V obrazložitvi navaja, da je v postopku nadzora nad tem, ali tožnik opravlja svojo dejavnost, zlasti drugim odstavkom 146. člena ZASP, dne 13. 2. 2014 tožnika pozvala, da ji sporoči, ali je za opravljanje administrativno – tehničnih poslov pooblastil katero drugo kolektivno organizacijo ali gospodarsko družbo in s tem v zvezi predloži ustrezna dokazila, iz katerih bo razvidno, koga in v kakšnem obsegu. Tožnik je odgovoril, da ima za opravljanje celotnega administrativno – tehničnega dela sklenjeno pogodbo z družbo A. in storitve ter predložil kopijo Pogodbe in petih aneksov, na katerih pa je zbrisal oziroma prekril del vsebine iz razloga varovanja poslovnih skrivnosti. Toženka je na podlagi drugega odstavka 162. člena ZASP dne 15. 5. 2014 zahtevala od tožnika, da predloži razkrito vsebino pogodbe oziroma aneksov. Tožnik je odgovoril, da je predložil vso potrebno, s strani toženke zahtevano dokumentacijo, ter Aneks št. 1 z v celoti razkrito vsebino. Navedel je, da zakrita vsebina ni vsebina, ki bi lahko bila predmet nadzora, gre za pogodbeno ceno, saj so stroški tožnika navedeni v njegovih letnih poročilih. Z dopisom z dne 6. 6. 2014 je toženka seznanila tožnika z dejstvi in okoliščinami, ki jih je v postopku ugotovila ter tožnika opozorila, da ni ravnal po pisnih zahtevah za predložitev poslovne dokumentacije. Tožnik je tudi v odgovoru na seznanitev z dejstvi in okoliščinami vztrajal, da prikrito ne more biti predmet nadzora, ker gre za skrbno varovanje poslovne skrivnosti. Toženka oporeka, da je poslovna skrivnost lahko razlog za nepredložitev dokumentov glede na določbo 162. člena ZASP. Meni, da se tožnik nanjo ne more sklicevati. V zvezi z navedbo, da prekrita vsebina ne more biti predmet nadzora, pa meni, da je trditev neutemeljena, zlasti, ker tožnik vsebine ne razkrije in toženki ne omogoči vpogleda vanjo. Toženka iz razloga, ker je prikrit le „minorni“ del vsebine, meni, da to ne pomeni, da je vsebina „minornega“ pomena. Nadalje meni, da zaradi prikritih vsebin na pogodbi in aneksih ne more preveriti, ali tožnik spoštuje določbo drugega odstavka 146. člena ZASP. Tožniku pa je toženka z dopisom z dne 6. 6. 2014 tudi pojasnila, da so način in sredstva, s katerimi kolektivna organizacija opravlja svojo dejavnost, relevantne okoliščine, ki se upoštevajo pri oceni materialne podlage kolektivne organizacije (drugi odstavek 149. člena ZASP) in da lahko toženka tožniku odvzame dovoljenje za kolektivno opravljanje pravic, če nastane katera izmed okoliščin, ki bi bile razlog za zavrnitev dovoljenja in da je zaradi tega pomembno, da tožnik razkrije vso vsebino pogodb, vključno s pogodbeno ceno. Poleg tega mora biti celotna vsebina pogodb toženki poznana zato, da bi lahko preverila, ali držijo podatki in navedbe o poslovanju tožnika kakor so prikazani v njegovih letnih poročilih, ter da bi lahko v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZASP v povezavi s 5. točko prvega odstavka 161. člena ZASP ugotovila, ali so med drugimi tudi stroški poslovanja tožnika v skladu z načrtovanimi stroški, ki jih sprejme skupščina. Tožnik mora toženki omogočiti, da se seznani z dejanskim stanjem zadeve, šele na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pa bo lahko sprejela odločitev, ali opravlja dejavnost v skladu z ZASP. Kolikor tožnik ne posreduje zahtevane poslovne dokumentacije krši obveznost posredovanja, kot to določa drugi odstavek 162. člena ZASP. V 2. točki izreka pa je v skladu s prvim odstavkom 162.a člena ZASP odredila ukrepe, da tožnik v določenem roku kršitev odpravi tako, da posreduje pogodbe in anekse z v celoti razkrito poslovno dokumentacijo.

2Tožnik v tožbi uvodoma navaja, da ima sklep pomanjkljivosti v navedbah opravilnih številk in datumih sklenjene pogodbe. Meni, da je vso zahtevano dokumentacijo toženki že posredoval, podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost pa niso v zvezi z namenom pregleda glede na zahtevo. Prikrit je podatek npr. pogodbena ocena, zahteva za pregled pa se je nanašala na vprašanje, v kakšnem obsegu izvajalec opravlja administrativno – tehnične storitve za tožnika. Določbe o tem niso bile prekrite. Toženka je spočetka zahtevala listine zaradi nadzora nad izvajanjem določila drugega odstavka 146. člena ZASP, v Seznanitvi z dejstvi in okoliščinami z dne 6. 6. 2014 pa navedla dodatne razloge za posredovanje listin in se začela sklicevati še na prvi odstavek 153. člena in 5. točko prvega odstavka 161. člena ZASP. Izpodbijani sklep se nanaša na poziv z dne 15. 5. 2014, torej je tožnik posredoval zadostno dokumentacijo glede na zahtevi toženke z dne 13. 2. 2014 in 15. 5. 2014. Ex post utemeljevanje, kot je bilo navedeno v dopisu z dne 6. 6. 2014, se ne more šteti kot obrazložitev zahteve, po praksi sodišča. Toženka je s takšnim postopanjem kršila pravila postopka ter 162. člen ZASP in sicer glede obsega nadzora kot glede obrazloženosti zahteve za pregled predmeta določenega v zahtevi. V odgovoru na dopis z dne 6. 6. 2014 je predlagal, da da dokumentacijo na vpogled in meni, da je vpogled tudi oblika posredovanja prek neposrednega dejanja organa, bodisi na sedežu stranke ali organa. Kršitev ugotovljena v 1. točki izreka, ne obstaja ter ne obstoji dolžnost posredovanja listin iz 2. točke izreka. Vztraja, da gre pri prikritih delih pogodbe in aneksov za poslovno skrivnost, ki jo je tožnik kot sopogodbenik na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter določb drugih zakonov, kot KZ-1, dolžan varovati. Sklicuje se na Mnenje o razlagi drugega odstavka 162. člena ZASP, ki ga je izdelal Inštitut za javno upravo. Meni, da je vpogled v poslovno dokumentacijo lahko le delen, kolikor se s tem izpolni pogoj nujne potrebnosti za izvedbo nadzora, kot izhaja iz besedila drugega odstavka 162. člena ZASP. To pomeni, da se na določeni listini lahko nekateri podatki prekrijejo. V pogodbi z aneksi pa so prekriti zgolj podatki o ceni storitev in zneski plačil po pogodbi ter ureditev možnosti prenehanja odstopa od pogodbe, kar pa za toženko očitno ni posebej sporno. Predlaga odpravo sklepa in popravnega sklepa ter odločitev v sporu polne jurisidkcije oziroma vrnitev zadeve v ponoven postopek, izrek ničnosti sklepa oziroma ugotovitev nezakonitosti. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

3Toženka je na tožbo odgovorila, prereka ugovore tožnika in predlaga zavrnitev tožbe.

4Tožba je utemeljena.

5Uvodoma, glede na ugovor tožnika, o napakah izpodbijanega sklepa, sodišče ugotavlja, da je toženka pisne napake, na katere opozarja tožnik, popravila s popravnim sklepom 31221-4/2014-23/106 z dne 7. 10. 2014, tožnik pa je popravnemu sklepu sledil in modificiral tožbeni predlog. Iz navedenega sodišča ne odgovarja na uvodni ugovor o bistvenih kršitvah pravil postopka (iz razloga napak v izreku in neobstoju aktov, na katere se toženka sklicuje), sledi pa modificiranemu tožbenemu predlogu.

6V obravnavani zadevi je sporna ugotovitev kršitve določbe drugega odstavka 162. člena ZASP (1. točka izreka) in posledično naložitev ukrepov za odpravo kršitve – 162.a člen ZASP. Toženka je nadzorni organ, pristojen, da nadzoruje ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu z ZASP (prvi odstavek 162. člena ZASP). Drugi odstavek 162. člena ZASP določa, da lahko pristojni organ od kolektivne organizacije kadarkoli zahteva poročilo o poslovnih zadevah, kakor tudi vpogled v poslovne knjige in poslovne dokumente v potrebnem obsegu na podlagi obrazložene in natančne pisne zahteve za pregled predmeta, določenega v zahtevi. Iz citirane določbe izhaja, da obrazložena in natančna pisna zahteva za pregled predmeta, določenega v zahtevi, pomeni dejanje organa, s katerim uvede postopek nadzora. Upravno sodišče je v sodbi, U 2468/2007 z dne 25. 5. 2010, povedalo kakšen standard obrazložitve zahteve se zahteva, da obrazložitev zadosti določbi zakona. Standardu ustrezne obrazložitve zadosti obrazložitev, v kateri toženka pove, kaj kontrolira in s katerimi podatki mora biti seznanjena, tako da je mogoče preveriti, da listino oziroma vpogled zahteva za potrebe izvajanja nadzora. Iz zahteve za pregled mora torej izhajati predložitev poslovnih dokumentov v potrebnem obsegu, glede na uveden, konkretno opredeljen predmet (pri čemer sodišče razume termin „predmet“ kot opredelitev konkretnega nadzora glede na naloge, ki jih je kolektivna organizacija dolžna izvajati po določbah ZASP – navedba določbe ZASP, ki konkretizira dolžnost kolektivne organizacije). V skladu z zgornjim stališčem je sodišče presojalo zakonitost izpodbijanega sklepa.

7V obravnavanem primeru je toženka začela postopek z zahtevo za izjavo z dne 13. 2. 2014 in tožnika pozvala, da sporoči, ali je za opravljanje administrativno – tehničnih poslov kolektivne organizacije pooblastil katero drugo kolektivno organizacijo ali gospodarsko družbo ter o tem predložil ustrezna dokazila, iz katerih bo razvidno, katera kolektivna organizacija oziroma gospodarska družba opravlja administrativno - tehnične posle za tožnika ter v kakšnem obsegu, ter se sklicevala na drugi odstavek 146. člena ZASP. V dopolnjeni zahtevi dne 15. 5. 2014 (na katero se toženka v izpodbijanem sklepu v izreku, kot aktu, ki mu tožnik nezakonito ni sledil, sklicuje) pa je, ko je tožnik predložil pogodbo in anekse z zakritimi podatki o cenah in plačilih z navedbo, da gre za poslovno skrivnost, zahtevala, da tožnik razkrije celotno pogodbo in anekse brez prekrivanja kateregakoli dela, ter pojasnjuje, da iz pogodbe ni mogoče razbrati, kaj je predmet in obseg administrativno – tehničnih poslov, predmet pogodbe in pri tem navaja 5. člen Aneksa 1 k pogodbi, ki določa, da bo „izvajalec oziroma pogodbeni obdelovalec za naročnika oziroma upravljavca izvajal zgolj naslednja opravila“:, ostalo pa je črtano. Tožnika je s to zahtevo ponovno pozvala, da predloži pogodbo in vse anekse z razkrito vsebino, da bi preverila, katere posle v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic in v kakšnem obsegu je tožnik prenesel le-te na gospodarsko družbo. Tožnik se je na navedeno zahtevo odzval (dopis 20. 5. 2014) z navedbo, da zakrita vsebina ni vsebina, ki bi lahko bila predmet nadzora toženke (npr. pogodbena cena, saj so stroški tožnika navedeni v njegovih letnih poročilih).

8Z navedenim ugovorom je tožnik prerekal, da toženka zahteva poslovno dokumentacijo v potrebnem obsegu, glede na nadzor, ki ga je v prvi zahtevi z dne 13. 2. 2014 in ponovno v zahtevi z dne 15. 5. 2014, omejila z navedbo določbe drugega odstavka 146. člena ZASP. Na ugovor o prekoračitvi zahteve glede na predmet nadzora se je toženka izjavila v aktu Seznanitev z dejstvi in okoliščinami, št. 31221-4/2004 z dne 6. 6. 2014. V zvezi s trditvijo tožnika, da je prekrita le pogodbena cena, ki za nadzor po drugem odstavku 146. člena ZASP za toženko ni relevantna, je navedla, da je pri nadzoru kolektivnih organizacij tudi pogodbena cena za opravljanje administrativno – tehničnih poslov relevantna okoliščina, saj toženka lahko tožniku tudi odvzame dovoljenje, če ta večkrat krši določbe ZASP. Ena izmed okoliščin, ki bi bila lahko razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja (če nastane tak razlog, je to razlog za odvzem dovoljenja) je, če materialna podlaga kolektivne organizacije ne zagotavlja napovedane učinkovitosti upravljanja avtorskih pravic (2. točka prvega odstavka 149. člena ZASP), pri čemer se pri ugotavljanju materialne podlage kolektivne organizacije v skladu z drugim odstavkom 149. člena ZASP upoštevajo tudi način in sredstva, s katerimi kolektivna organizacija opravlja svojo dejavnost ter ocena o zbranih nadomestilih in stroških poslovanja. Navedla je tudi, da mora biti vsebina pogodb o administrativno – tehničnih poslih toženki poznana tudi zato, da lahko preveri ali držijo podatki in navedbe o poslovanju kolektivne organizacije, kakor so prikazani v letnih poročilih kolektivne organizacije, vključno s stroški poslovanja, določenimi z letnimi in finančnimi načrti, ki jih sprejme skupščina kolektivne organizacije (prvi odstavek 153. člena in 5. točka prvega odstavka 161. člena ZASP).

9Naveden povzetek iz akta Seznanitev tožnika z dejstvi in okoliščinami pa pomeni, da je toženka razširila predmet nadzora še na letno poročilo in njegovo skladnost oziroma skladnost poslovanja, kot izhaja iz njega, z letnimi ali finančnimi načrti, kar pa je glede na določbo drugega odstavka 162. člena ZASP, ki je v pogledu opredelitve zahteve, kot akta s katerim se opredeli predmet nadzora postopkovna določba, nedopustno.

10Ker je bil uveden postopek nadzora zaradi ugotovitve ali tožnik izvaja naloge v skladu z določbo drugega odstavka 146. člena ZASP, sodišče ne more sprejeti razlogov toženke, da potrebuje nerazkrito vsebino pogodb in aneksov, iz razlogov, ki jih utemeljuje izven določbe drugega odstavka 146. člena ZASP, kar je bil predmet njenega nadzora ob uvedbi postopka. Sodišče torej ne more sprejeti njenih razlogov, da je zahtevala poslovno dokumentacijo „v potrebnem obsegu“ (določba drugega odstavka 162. člena ZASP je v tem delu materialna določba in zahteva od toženke tehtanje, katere dokumente in v kakšnem obsegu jih lahko zahteva za konkretni nadzor, ki je opredeljen kot predmet nadzora).

11Ker je toženka kršila pravila postopka nadzora, ki je bil zamejen z določbo drugega odstavka 146. člena ZASP, kot ga je opredelila v zahtevi z dne 13. 2. 2015 in 15. 5. 2015, je izpodbijani sklep nezakonit, tako v delu s katerim toženka ugotavlja kršitev tožnika, ki se ni uklonil njeni zahtevi po predložitvi dokumentov, in delu, ko mu nalaga ukrepe za odpravo kršitve.

12V ponovnem postopku reševanja zadeve naj toženka, glede na zatrjevanja tožnika, da je prekrita le pogodbena cena, preuči ali je njeno vedenje spornega podatka v povezavi z nadzorom po drugem odstavku 146. člena ZASP ter za konkreten nadzor potrebno. Kolikor ugotovi, da je, lahko zahteva razkritje podatkov tudi o pogodbeni ceni na podlagi tekoče zadeve, z ustrezno dopolnjeno natančno obrazložitvijo zahteve, kot izhaja iz drugega odstavka 162. člena ZASP. Zahtevana je obrazložitev zahteve, s katero bo toženka povezala razkritje podatka o pogodbeni ceni s konkretnim nadzorom, ki ga je uvedla, po drugem odstavku 146. člena ZASP.

13Vprašanje pa je, kako je dolžna ukrepati toženka, da zadosti svoji dolžnosti po nadzoru, in pravici tožnika, da razkrije v zvezi z nadzorom zgolj podatke v potrebnem obsegu, kolikor ne sledi tožniku, da so prikriti zgolj podatki o ceni. Da toženka ne sledi tožniku, da so prikriti le podatki o ceni, bi izhajalo iz odgovora na tožbo (navaja, da bo o utemeljenosti tožbenih navedb o prekritju zgolj podatkov o ceni mogoče razpravljati šele, ko tožnik izkaže resničnost svojih navedb o prikritju zgolj podatkov o ceni). V tem primeru pa sodišče meni (ob razloženi zahtevi, zakaj tožniku ne sledi, da je prekrit zgolj podatek o ceni, na način kot je obrazložila v zahtevi z dne 15. 5. 2014, v zvezi z Aneksom št. 1), da ima toženka pravico, da v okviru svoje pristojnosti nadzora po drugem odstavku 146. člena ZASP zahteva vpogled v pogodbo in anekse, iz katerih pravne narave izhaja, da vsebujejo kot predmet prenos administrativno – tehničnih opravil, ter da ta dovoljen obseg prenosa preveri. Povedano tudi drugače, s pogodbo s katero tožnik dokazuje, da je prenesel posle v okviru dovoljenega, prekrita pa je pogodbena cena, bi v primeru dvoma pri toženki, da je prekrita le pogodbena cena, ki naj ne bi bila relevantna v zvezi z nadzorom po drugem odstavku 146. člena ZASP (torej ob predpostavki, da toženka ugotovi, da v okviru konkretnega nadzora, ki ga je uvedla, tega podatka ne potrebuje), bi bilo na tožniku dokazno breme, da dokaže, da je prekrita le pogodbena cena. V zvezi s tem je neutemeljeno njegovo sklicevanje na poslovno skrivnost oziroma zasebnost. Kot izhaja iz Mnenja Inštituta za javno upravo, ki ga je predložil sam tožnik, določitev poslovne skrivnosti sama po sebi ne pomeni, da pristojni nadzorni organi ne morejo dostopati do podatkov, ki jih je pravna oseba določila za poslovno skrivnost.

14Bi pa sodišče v zvezi z zahtevo, s katero bi toženka naložila tožniku razkritje zakritih podatkov, da se izkaže, ali so res prekriti le podatki o cenah storitev in zneski plačil po pogodbah, priporočilo, da toženka to zahteva z vpogledom v sporne dokumente, kot je tožnik že predlagal v vlogi z dne 16. 6. 2014 in 4. 9. 2014. Po mnenju sodišča bo v obravnavanem primeru vpogled v nezakrito dokumentacijo, ob tem, da toženka že razpolaga z dokumentacijo, zadostil dolžnosti toženke, da opravi učinkovit nadzor, ne da bi se nesorazmerno podaljševal postopek nadzora. O ugotovitvah vpogleda pa naj toženka naredi zapisnik, na katerega se bo v nadaljevanju postopka oprla in ki bo vseboval zgolj ugotovitve o resničnosti zatrjevanja tožnika o prekritih delih pogodbe in aneksov. Nespoštovanje take omejene zahteve pa bi pomenilo kršitev določb ZASP in utemeljeno naložitev ukrepov kot v izpodbijani 2. točki izreka.

15Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

16Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.