VSRS sklep II Ips 219/2014

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

1Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom z dne 6. 2. 2014 ugodila zemljiškoknjižnemu predlogu predlagatelja, da se dovoli predlagana vknjižba lastninske pravice v njegovo korist pri nepremičninah, in sicer pri posameznih delih št. 25, 27 in 28, vsi v stavbi št. ... k. o. ..., do celote navedenih nepremičnin, in sicer na podlagi izdatka sodne poravnave I Pg 1053/2011 z dne 11. 9. 2013, sklenjene med predlagateljem in nasprotnim udeležencem. Ugovor zoper navedeni sklep ni bil vložen.

2Zoper pravnomočni sklep sodišča prve stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v novo odločanje. Navaja, da gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje, ali je procesna predpostavka za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s sodno poravnavo, (tudi) potrdilo o plačilu davkov. Sodišče prve stopnje ni uporabilo 37. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in je zato nepravilno uporabilo 146. in 148. člen v zvezi z drugim odstavkom 40. člena ZZK-1. Navaja, da je predlagatelj kot stečajni dolžnik zoper nasprotnega udeleženca vložil tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. V gospodarskem sporu Okrožnega sodišča v Mariboru sta stranki sklenili dne 11. 9. 2013 poravnavo, opr. št. I Pg 1053/2011, s katero se je nasprotni udeleženec predlagatelju zavezal izročiti v last in posest vseh bremen proste nepremičnine. Navedena sodna poravnava, ki je postala izvršljiva dne 25. 9. 2013, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah v korist predlagatelja. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagateljeve pooblaščenke, sicer notarke, na podlagi te sodne poravnave dovolilo vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah, čeprav zemljiškoknjižnemu dovolilu ni bilo priloženo potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin. Ker je sodna poravnava mešana pogodba, bi moralo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu glede na prvi odstavek 37. člena ZZK-1 priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu tega davka. Po tretjem odstavku 37. člena ZZK-1 mora to potrdilo pridobiti notar. V obravnavani zadevi iz zemljiškoknjižnega predloga ni razvidno, da bi bilo priloženo potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin, zato procesna predpostavka za odločanje ni bila izpolnjena (146. člen ZZK-1). Sodišče prve stopnje predlagane vknjižbe ne bi smelo dovoliti. Sodna praksa sodišč druge stopnje glede tega vprašanja ni enotna, v zvezi s tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cp 535/2011 z dne 20. 7. 2011 in sklep Višjega sodišča v Kopru CDn 275/2012 z dne 28. 8. 2012.

3Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena predlagatelju in nasprotnemu udeležencu, ki nanjo nista odgovorila.

4Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

5Pri odločanju o zahtevi se omeji sodišče samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja Vrhovno državno tožilstvo v svoji zahtevi (391. člen ZPP).

6Predmet presoje v obravnavani zadevi je predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja do celote nepremičnin, in sicer posameznih delov št. 25, 27 in 28, vsi v stavbi št. ... k. o. ..., ki so bili pred vpisom v lasti nasprotnega udeleženca. Predlog je bil vložen dne 8. 11. 2013 na podlagi priložene sodne poravnave I Pg 1053/2011 z dne 11. 9. 2013 (A1), sklenjene med predlagateljem in nasprotnim udeležencem, v kateri je nasprotni udeleženec izrecno in brezpogojno dovolil predlagano vknjižbo. Potrdilo o plačilu davkov predlogu ni bilo predloženo.

7V obravnavani zadevi je bistveno pravno vprašanje, ali je potrdilo o plačilu davkov po 37. členu ZZK-1 procesna predpostavka za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, kadar je podlaga za vknjižbo lastninske pravice sklenjena sodna poravnava. Sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna.(1)

8Po prvem odstavku 40. člena ZZK-1 se vknjižba pravic dovoli na podlagi: 1. zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga; 2. listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga; 3. pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga; 4. pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini iz 1. točke tega odstavka oziroma da izroči odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo; 5. pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga; 6. pravnomočnega sklepa o dedovanju; 7. pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je ta sklep izdalo (v nadaljnjem besedilu: izvršilno oziroma stečajno sodišče), odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca oziroma izbris drugih pravic na nepremičnini, oziroma sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice; 8. naslednjih listin, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi: - druge pravnomočne sodne odločbe, - druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ali - druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa. Po drugem odstavku 40. člena ZZK-1 se za pravnomočno sodno odločbo šteje tudi sodna poravnava, sklenjena v postopku iz 3., 4., 5. oziroma 8. točke prejšnjega odstavka.

9Po prvem odstavku 37. člena ZZK-1 mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu davka oziroma davkov, če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin oziroma drugega davka, razen davka na dodano vrednost.

10Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev zemljiškoknjižne pomočnice v izpodbijanem sklepu pravilna. Ni mogoče namreč pritrditi stališču zahteve za varstvo zakonitosti, da je tedaj, ko se vpis predlaga na podlagi sodne poravnave, s katero je zemljiškoknjižni lastnik izrecno in nepogojno dovolil predlagano vknjižbo lastninske pravice in ki se glede na drugi odstavek 40. člena ZZK-1 šteje za pravnomočno sodno odločbo, kot v obravnavani zadevi, treba priložiti tudi potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin, ki ga sicer predvideva 37. člena ZZK-1. Po 30. členu ZZK-1 morajo biti predlogu za vpis sicer predložene še druge listine, vendar le, če zakon tako določa. Tega pa zakon v obravnavanem primeru ne določa. Predložitev potrdila o plačilu davkov je glede na izrecno določbo 37. člena ZZK-1 predvidena tedaj, ko se predlaga vpis pridobitve lastninske pravice na podlagi listin o zavezovalnem poslu in ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, ki dovoljuje predlagani vpis.

11Zakon o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2) res določa, da se plačuje davek od prometa nepremičnin, torej za vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini (3. člen ZDPN-2). Vendar to ne pomeni, da je predložitev potrdila o plačilu davka pogoj za zemljiškoknjižni vpis na podlagi sodne odločbe (oziroma sodne poravnave, ki se šteje kot pravnomočna sodna odločba). Takšen tudi ni bil zakonodajalčev namen.(2) Temeljni namen zemljiške knjige ni pobiranje davkov, ampak je javna objava podatkov o pravicah in pravnih dejstvih, pomembnih za pravni promet z nepremičninami, pri stvarni pravicah pa opravlja vpis v zemljiško knjigo tudi funkcijo pridobitve pravice. Zato bi širjenje uporabe sicer jasne in izrecne določbe 37. člena ZZK-1 zaradi varstva fiskalnih interesov na primer, kot je obravnavani, ko je podlaga za vpis sodna poravnava, ki šteje kot pravnomočna sodna odločba, predstavljalo nesorazmeren in nedopusten poseg v pridobiteljevo pravico.(3)

12Uveljavljeni razlogi po povedanem niso podani, zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Kopru CDn 275/2012 z dne 28. 8. 2012 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 535/2011z dne 20. 7. 2011 ter II Cp 939/2006 z dne 12. 4. 2006.

Op. št. (2): Glej Predlog zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), Poročevalec Državnega zbora, št. 16 z dne 12. 3. 2003, str. 69 glede 3. točke - Pogoji v zvezi s plačilom davka (37. člen ZZK-1).

Op. št. (3): Primerjaj tudi Komentar zakona o zemljiški knjigi s komentarjem, dr. Nina Plavšak, Tone Frantar in dr. Miha Juhart, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1998, str. 333.