UPRS sodba I U 699/2012

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je tožniku z izrekom pod točko 1 tožena stranka priznala nagrado v višini 169,83 EUR ter materialne stroške v višini 32,18 EUR, oboje povečano za 20 % DDV, kar skušaj znaša 242,41 EUR, kar zahteva več, se zavrne. Z izrekom pod točko 2 je še odločila, da se bo izplačilo izvršilo na podlagi izdanega računa v roku 30 dni od prejema računa na transakcijski račun odvetnika, ki ga navaja v nadaljevanju, z izrekom pod točko 3 pa ugotavlja, da je tožnik zavezanec za DDV, obenem navaja njegovo davčno številko.

2V obrazložitvi ugotavlja, da je bil tožnik določen prosilki (A.A.) za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo tožene stranke št. Bpp 3401/2011 z dne 29. 3. 2012, s katero ji je bila dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za svetovanje in zastopanje zaradi vložitve predloga za obnovo postopka zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah št. P 98/2008 z dne 16. 4. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3392/2010 z dne 29. 9. 2010 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks. Nadalje ugotavlja, da je tožnik dne 3. 4. 2012 toženi stranki vrnil originalno in popolno napotnico Bpp 3401/2011 z dne 29. 3. 2012 ter predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada po priglašenih postavkah in materialni stroški v dejanskem znesku, oboje povečano za 20 % DDV.

3V nadaljevanju obrazložitve pojasnjuje, da predlogu tožnika za odmero nagrade ni ugodila v celoti in mu ni priznala priglašenih stroškov za prošnjo za dodelitev BPP z dne 3. 2. 2010 in z dne 1. 12. 2012, urgence na BPP z dne 10. 3. 2011, dopisa BPP z dne 2. 11. 2011, 30. 11. 2011, 12. 12. 2011 in 12. 3. 2012, saj ne gre za storitve, ki bi se samostojno obračunavale po Odvetniški tarifi. Prav tako iz istega razloga tožniku ni priznala stroškov za dopise stranki (A.A.) z dne 3. 12. 2010, 28. 12. 2010, 5. 1. 2011, 3. 6. 2011, 7. 11. 2011, 1. 12. 2011, 12. 3. 2012 in 15. 3. 2012, saj v teh primerih ni šlo za razmerje med prosilko in sodiščem. Nadalje tožena stranka odvetniku ni priznala priglašenih 20 točk za dopolnitev predloga z dne 3. 12. 2010 in 10. 12. 2010 ter vloge tožnice – ugovora z dne 9. 12. 2010, saj so navedene storitve vključene v predlogu za obnovo postopka. Tožena stranka ni priznala niti priglašenih 50 točk za predlog na oprostitev plačila sodne takse z dne 5. 1. 2011, saj se mu ta nagrada prizna le enkrat, ostale priglašene postavke pa je tožena stranka odvetniku, sedaj tožniku, priznala, saj so v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003, v nadaljevanju OT) in Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Na podlagi navedenega znaša višina priznane nagrade tako 370 odvetniških točk v vrednosti 0,459 EUR, kar skupaj znaša 169,83 EUR. Tožena stranka je odvetniku priznala tudi materialne stroške za PTT storitve v dejanski višini 32,18 EUR ter na priznani znesek nagrade in materialnih stroškov tudi 20 % DDV ob upoštevanju, da je tožnik zavezanec za plačilo DDV, odobreni znesek pa bo po prejemu računa tožena stranka v višini 242,41 EUR nakazala iz sredstev za brezplačno pravno pomoč tožniku na njegov transakcijski račun.

4Tožnik vlaga tožbo iz vseh zakonitih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji), predvsem pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju tožnika je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv, saj ni na jasen in pregleden način prikazano, kaj je zahteval tožnik, kaj mu je tožena stranka priznala in česa mu tožena stranka ni priznala, in sicer vse z navedbami opisa storitev, datuma, točke, zneska v EUR, materialnih stroškov in 20 % DDV. Navaja še, da tožena stranka ni odločila o zamudnih obrestih, ki so bile zahtevane in da tudi razlogov glede tega ni. V zvezi z navedbo, da tožena stranka ni priznala storitev iz razloga, ker ne gre za samostojno odvetniško storitev, tožnik meni, da gre za pavšalno trditev, ki ni obrazložena in je nerazumljiva, pri čemer v zvezi z dopisi na organ za brezplačno pravno pomoč meni, da je trditev o nesamostojni odvetniški storitvi absurdna in da je očitno prepuščeno prosti presoji, kaj je samostojna odvetniška storitev in kaj ni. Meni, da bi v Odvetniški tarifi moralo biti točno določeno, kaj je nesamostojna odvetniška storitev, sicer pa je potrebno priznati stroške po seštevalnem principu opravljenih storitev. V zvezi z dopisi tožnika stranki (A.A.), glede katerih tožena stranka navaja, da ne gre za razmerje med prosilko in sodiščem, tožnik ugovarja, da ta trditev ni posebej obrazložena ter dodaja, da je odobravanje brezplačne pravne pomoči in postopek v zvezi s tem upravni postopek, ki je brez dvoma pravni postopek, ki ga izvaja tožena stranka, tako da gre potemtakem pri razmerju prosilke za brezplačno pravno pomoč in toženo stranko za razmerje med prosilko in sodiščem, zato je v tem delu obrazložitev tožene stranke dejansko nerazumljiva oziroma protislovna. V zvezi z nepriznanjem storitve dopolnitve predloga z dne 3. 12. 2010 dne 10. 12. 2010 se tožnik sicer strinja, da gre zgolj za dopolnitev, vendar meni, da je glede na vsebino dopolnitve možno tudi to obračunati. V zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks z dne 5. 1. 2011, ki ga tožena stranka ni priznala, ker se to prizna samo enkrat, se tožnik s tem sicer načelno strinja, vendar meni, da je v konkretnem primeru potrebno ponovno vložiti tak predlog in podrobno pojasnjuje potek postopka v zadevi, v zvezi s katero je bila prosilki (A.A.) odobrena predmetna brezplačna pravna pomoč. Meni, da je izpodbijana odločba nerazumljiva tudi iz razloga, ker ni odločeno o zakonitih zamudnih obrestih ter še navaja, da tožnik ni dolžan izdelovati dodatnih preglednic in izračunov, da bi lahko ugotovil, kaj ni priznano v končnem seštevku in kaj je priznano, saj je toženi stranki predložil specificiran in opredeljen zahtevek s končnim seštevkom (601,30 EUR). Dodaja še, da gre za veliko število dopisov v zvezi s predlogom za obnovo postopka in odobritvijo brezplačne pravne pomoči, ki mu jih tožena stranka ni priznala, vendar teh stroškov nedvomno ni dolžan nositi odvetnik. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Tožbi prilaga tudi listine (tožbene priloge A1 do A3).

5Tožena stranka je v skladu z določili 38. člena ZUS-1 sodišču v danem roku predložila predmetne upravne spise ter vložila odgovor na tožbo, v katerem se v celoti sklicuje na razloge v izpodbijanem sklepu. Pri tem ponovno poudarja, da pri dopisih tožnika stranki (A.A.) ne gre za razmerje med stranko in sodiščem, temveč za interno komunikacijo med prosilko za brezplačno pravno pomoč in odvetnikom, zato meni, da je tožena stranka nagrado za tovrstne dopise utemeljeno zavrnila. Dodaja še, da tožniku niso bile priznane zakonite zamudne obresti, ker takšen zahtevek odvetnika ni bil razviden. Nadalje pojasnjuje, da je tožena stranka kot organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) tožniku priznala odvetniško nagrado za vložen predlog za obnovo postopka v višini 300 točk, za en obrazložen dopis z dne 9. 12. 2010 v višini 50 točk, podan na sodišče, za kratek dopis z dne 20. 1. 2011 v višini 20 točk, podan na sodišče, materialne stroške v celotni dejanski višini 32,18 EUR in 20 % DDV. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki 1:

6Tožba ni utemeljena.

7Predmet spora v obravnavani zadevi je uvodoma navedeni sklep, s katerim je tožena stranka odločila o nagradi in stroških po stroškovniku o opravljenih storitvah BPP tožnika, ki je bil določen upravičenki A.A. z odločbo tožene stranke št. Bpp 3401/2011 z dne 29. 3. 2012, s katero ji je bila dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje zaradi vložitve predloga za obnovo postopka zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah P 98/2008 z dne 16. 4. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3392/2010 z dne 29. 9. 2010, ki ga je tožnik predložil toženi stranki dne 3. 4. 2012 hkrati z originalno in popolno napotnico (z dne 29. 3. 2012), kar v izpodbijanem sklepu ugotavlja tožena stranka, tožnik pa teh podatkov v tožbi ne izpodbija, zato sodišče šteje, da med strankama niso sporni.

8Izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči odvetnika ureja ZBPP z določili 30. člena ZBPP, po katerem je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po Odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči (7. odstavek), kakršnikoli dogovori med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki in ki nadomeščajo plačilo po Odvetniški oziroma Notarski tarifi, so nični (8. odstavek). Nadalje v 1. odstavku 40. člena ZBPP določa, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, organizirani pri pristojnem sodišču, po 2. odstavku istega člena pa morajo biti k napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP, priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oziroma mora biti priloženo originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oziroma mora biti predložen zapisnik o prvem pravnem nasvetu. Navedeno pomeni, da mora biti odmera nagrade odvetniku v skladu z odločbo o dodelitvi BPP, kar pomeni, da mora nagrada ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljena v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ki v skladu z določilom 1. odstavka 7. člena ZBPP obsega pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči ter institucijami, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, kar je zakonodajalec opredelil s skupnim splošnim izrazom „sodni postopki“, ki ga uporablja v nadaljnjem besedilu zakona. Tožnik torej nima podlage v zakonu za stališče, da naj bi plačane storitve odobrene brezplačne pravne pomoči imenovani upravičenki (A.A.) v konkretnem primeru obsegale tudi tožnikove storitve v upravnem postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, torej pred dejansko izdajo odločbe tožene stranke o odobritvi BPP imenovani upravičenki, torej retroaktivno, kar je prav tako v nasprotju tudi z 2. odstavkom 11. člena ZBPP. Ta določa, da zajema dodeljena brezplačna pravna pomoč samo tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali šele po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ne obsega torej pred tem morebiti opravljenih (drugih) pravnih storitev. Tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava je po navedenem neutemeljen.

9Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, kot je predhodno povzet sledi, da je tožena stranka z njim odločila o nagradi in stroških po stroškovniku, ki ga je tožnik toženi stranki predložil skupaj s popolno izpolnjeno napotnico, s katero upravičenec in izvajalec BPP organu za BPP skladno z določbo 1. odstavka 40. člena ZBPP sporočita, da je storitev končana oziroma opravljena in da so podani pogoji za obračun in izplačilo stroškov BPP. Napotnice pa, po tem, ko je bila ta pravilno izpolnjena in popolna vrnjena Službi za BPP ni več mogoče naknadno dopolnjevati. Tako stališče je sodišče zavzelo med drugim tudi v sodbi II U 497/2009. Stroškovniki morajo biti specificirani, kar pomeni, da morajo biti iz njih razvidna vsa opravljena dejanja pravne pomoči in stroški za njihovo opravilo, kar pomeni, da mora izvajalec BPP v stroškovniku torej navesti stroške za vsako posamezno procesno dejanje posebej. Enako velja tudi glede priglasitve zahtevka za plačilo zamudnih obresti, ki pa ga tožnik, kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa in na kar utemeljeno opozarja tožena stranka v odgovoru na tožbo, ni uveljavljal že v napotnici v priloženemu stroškovniku, temveč šele naknadno s posebno vlogo, ki jo v fotokopiji prilaga tožbi (tožbena priloga A2).

10Ni pravilno stališče tožnika, da je tožena stranka odločala po prostem preudarku, saj za takšno odločanje tožena stranka tudi nima pooblastila v določbah ZBPP. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da odločitev tožene stranke ni obrazložena in da je njena obrazložitev protislovna, saj je po presoji sodišča tožena stranka svojo odločitev v zavrnilnem delu v zadostni meri obrazložila, čeprav sicer sumarno glede na vrsto opravljene storitve tožnika kot izvajalca BPP z razlogi, ki so skladni z določili ZBPP (1. odstavek 7. člena), medtem ko ugodilnega dela v skladu z določbo 4. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji) v povezavi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP, ni potrebno obširneje obrazložiti. Po določbi 4. odstavka 214. člena ZUP namreč v enostavnih zadevah, v katerih je udeleženec samo ena stranka (kot v konkretnem primeru) in se zahtevku ugodi, lahko vsebuje obrazložitev odločbe samo kratko obrazložitev strankinega zahtevka in sklicevanje na pravne predpise, na podlagi katerih je bilo odločeno. Tem zahtevam pa je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v ugodilnem delu tudi zadostila, zato je tožbeni ugovor glede nejasnosti oziroma (smiselno) pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa neutemeljen.

11Iz opisanih razlogov je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2:

12Izrek o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo, kot v konkretnem primeru, zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.