UPRS sodba III U 246/2014

I. Tožbi se ugodi in se odločba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, št. DT 000756/ban. z dne 19. 5. 2014 odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožeči stranki naložila, da mora zaradi opustitve obveznosti oprave rubeža na denarnih sredstvih dolžnika A.A., naložene s sklepom št. DT 000756 z dne 10. 11. 2009, v roku 15 dni od izdaje te odločbe poravnati celotni dolgovani znesek, ki na dan izdaje odločbe znaša 44,03 EUR. Znesek mora nakazati na podračun prvostopenjskega organa.

2V obrazložitvi odločbe navaja, da je prvostopenjski organ tožeči stranki s sklepom o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva iz naslova neplačanega zborničnega prispevka št. DT 000756 z dne 10. 11. 2009 naložil, da na dan vročitve sklepa opravi rubež v sklepu določenega dolgovanega zneska neplačanih zborničnih prispevkov. Sklep je bil tožeči stranki vročen dne 12. 11. 2009. Tožeča stranka zoper sklep ni vložila ugovora. Do izdaje izpodbijane odločbe, tožeča stranka z računa dolžnika ni prenesla na podračun prvostopenjskega organa denarnih sredstev, prav tako pa prvostopenjskega organa tudi ni obvestila o tem, da dolžnik pri njej nima denarnih sredstev, oziroma dovolj denarnih sredstev za poplačilo dolga ter da je sklep zato obdržala v evidenci in bo opravila izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika. V nadaljevanju obrazložitve se prvostopenjski organ sklicuje na 25.b člen Zakona o kmetijsko gospodarski zbornici (v nadaljevanju ZKGZ), ki določa glede izterjave zborničnega prispevka, da jo uvede in vodi Kmetijsko gospodarska zbornica. Za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. V nadaljevanju povzema določbe 168. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da če dolžnik pri banki v času, ko je vročen sklep o izvršbi, nima denarnih sredstev ali jih nima dovolj, obdrži banka sklep v evidenci in opravi izplačilo ali dodatno izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika. Banka mora o tem obvestiti davčni organ, ki je izdal sklep o izvršbi. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s 168. členom ZDavP-2 se v skladu s prvim odstavkom 170. člena ZDavP-2 dolgovani znesek izterja od nje, zato je o tem izdala posebno odločbo.

3Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje z odločbo št. 421-96/2014/2-VN z dne 23. 7. 2014 kot neutemeljeno zavrnilo.

4Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi navaja, da prispevek do prvostopenjskega organa ni davek. ZKGZ v 25.b členu določa postopek izterjave in le smiselno uporabo ZDavP-2. Prispevek članov do zbornice je dolg zasebno pravne narave, zato se določilo 170. člena ZDavP-2 ne bi smelo smiselno uporabiti v povezavi z določbo 25.b člena ZKGZ. Nadalje ugovarja višini dolgovanega zneska, saj je po sklepu o izvršbi znašal dolg dolžnika 38,61 EUR, izpodbijana odločba pa se glasi na znesek 44,03 EUR. Ker izpodbijana odločba nima obrazložitve o tem, kako je prvostopenjski organ določil ta znesek, je treba izpodbijano odločbo že iz tega razloga odpraviti, saj se je ne da v tem delu preizkusiti. Nadalje ugovarja, da v sklepu o izvršbi upravni organ prve stopnje ni navedel, da mora tožeča stranka o tem, da dolžnik nima sredstev na svojem računu obvestiti izdajatelja sklepa o izvršbi (prvostopenjski organ). Kot razlog, zakaj ni zarubila sredstev dolžnika je navedla, da tega ni storila zato, ker jih le ta ni imel na svojem računu. Nadalje ugovarja, da ji prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni dal možnosti, da se izjasni o dejstvih, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, s čemer ji je kršil pravico iz 22. člena Ustave RS. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje ter ji povrne stroške postopka.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in se sklicuje na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka:

6Tožba je utemeljena.

7Upoštevaje določbo 2. člena ZKGZ je kmetijsko gospodarska zbornica pravna oseba javnega prava, ki med drugim sredstva, potrebna za opravljanje njenih nalog, pridobiva tudi z zborničnim prispevkom (1. alinea prvega odstavka 22. člena ZKGZ). Drugi odstavek 22. člena nalaga članom zbornice obvezno plačilo zborničnega prispevka. Nadalje 25. b. člen ZKGZ določa, da zbornica svojim članom odmerja zbornični prispevek, ga pobira in izterjuje. Zbornični prispevek se odmeri z odločbo, izdano v upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo o odmeri zborničnega prispevka odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. Postopek izterjave zborničnega prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku uvede in vodi zbornica, za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

8Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da zbornični prispevek sam po sebi ni davek. Ker je Kmetijsko gozdarska zbornica pravna oseba javnega prava (prvi odstavek 2. člena ZKGZ) katere cilji ustanovitve in delovanja so varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva; svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost ter pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva, je treba prispevek ne glede na to, da ne gre za davek, opredeliti kot javna sredstva.

9Upoštevaje določbe 25. b člena ZKGZ sodišče nima pomislekov glede zakonske podlage za izdajo izpodbijane odločbe in uporabe ZDavP-2. Če se za postopek izterjave smiselno uporabljajo določbe ZDavP-2, pa tudi ni nobenega razloga, zakaj se ne bi uporabila tudi določba 170. člena ZDavP-2. Po določbi ZDavP-2 o davčni izvršbi dolžnikovih denarnih sredstev pri bankah (členi od 166 do 171 ZDavP-2), banka po vročitvi sklepa o izvršbi na denarna sredstva, na dan prejema le tega, zarubi dolžnikova denarna sredstva in jih prenese na predpisane račune (prvi odstavek 67. člena ZDavP-2). Če dolžnik pri banki v času, ko ji je vročen sklep o izvršbi, pri njej nima denarnih sredstev za poplačilo davka ali jih nima dovolj, banka obdrži sklep v evidenci in opravi izplačilo ali dodatno izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika. Banka pa mora o tem obvestiti davčni organ, ki je izdal sklep o izvršbi (168. člen ZDavP-2). Iz navedenih določb izhaja, da mora banka ob prejemu sklepa o davčni izvršbi nemudoma ukrepati in zarubiti dolžnikova denarna sredstva ali pa, če dolžnik pri njej ob vročitvi sklepa nima denarnih sredstev za poplačilo davkov, o tem obvestiti davčni organ. Če banka po prejemu sklepa ne zarubi denarnih sredstev oziroma ne obvesti davčnega organa, da sredstev za poplačilo na dolžnikovem računu ni, sledi ukrepanje davčnega organa (v konkretnem primeru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije) po 170. členu ZDavP-2. Glede na to, da tožeča stranka zoper sklep o izvršbi kljub pravnemu pouku ni vložila ugovora, po določbi prvega odstavka 169. člena ZDavP-2 namreč lahko zoper sklep o izvršbi banka ugovarja vendar le to, da tožnik pri njej nima odprtega računa, so ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na njeno udeležbo v postopku neutemeljeni.

10Utemeljen pa je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na višino celotnega dolgovanega zneska navedenega v izpodbijani odločbi. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe namreč izhaja, da se dolgovani znesek naveden v izpodbijani odločbi razlikuje od višine zneska navedenega v sklepu o dovolitvi izvršbe. Niti izpodbijana odločba niti odločba upravnega organa druge stopnje pa nima obrazložitve, kako je prvostopenjski organ prišel do višjega zneska. Kolikor so bile znesku iz sklepa o davčni izvršbi prištete še obresti, bi moralo biti to v obrazložitvi navedeno, prav tako pa bi moralo biti navedeno, kako so bile te obresti izračunane, saj se sicer izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je toženi stranki s tem kršena pravica do pritožbe. Pa tudi sicer sodišče lahko le domneva, da je višji znesek v izpodbijani odločbi posledica kasneje natečenih obresti.

11Ker je zaradi navedenega izpodbijana odločba tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek.

K točki II. izreka:

12Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopala odvetniška družba, pripada tožeči stranki skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožencu v upravnem sporu, v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) z zahtevanim zneskom 22 % DDV, kar znese skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).