VSL sklep II Cp 3416/2015

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje se je izreklo za krajevno nepristojno in sklenilo, da po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopi Okrožnemu sodišču v Novem mestu.

2Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Tožena stranka in stranski intervenient sta le splošno ugovarjali krajevni pristojnosti sodišča. Tožnik utemeljuje krajevno pristojnost na drugem odstavku 52. člena ZPP, ker je utrpel hude telesne poškodbe in ima stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Krškem. Tega stranki nista prerekali. Svojo hudo poškodbo in invalidnost je tožnik opisal v tožbi. To tudi ugotavlja sodišče prve stopnje. Prilaga sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 820/2003.

3Na vročeno pritožbo tožena stranka in stranski intervenient nista odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka se sklicuje na pristojnost v odškodninskih sporih, in sicer na drugi odstavek določbe 52. člena ZPP, saj v tožbi trdi, da je zaradi zdravniške napake utrpel hude telesne poškodbe. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je določbo 52. člena treba razlagati tako, da se izrecno nanaša na spore o nepogodbeni odškodninski odgovornosti(1). Tožnik namreč v pritožbi zatrjuje kršitev pogodbe o zdravljenju oziroma nevestno zdravljenje osebja Splošne bolnišnice Novo mesto, v kateri je bil hospitaliziran ... 2012. Gre za zatrjevanje pogodbene odškodninske odgovornosti in zato niso upoštevne določbe 52. člena ZPP(2). Pritožnik je res priložil pritožbi odločbo Višjega sodišča v Kopru, vendar ta izjema ne potrjuje ustaljene sodne prakse.

6Pritožbeno sodišče je še moralo odgovoriti na vprašanje, katero je pristojno sodišče v teh primerih. Splošna krajevna pristojnost je po toženi stranki (46. člen ZPP). Kraj izpolnitve pogodbe pa je v tem primeru, ko je zdravljenje potekalo v Splošni bolnišnici Novo mesto, v Novem mestu (51. člen ZPP). Ker pa vlaga pritožbo tožnik, ki ne zatrjuje splošne pristojnosti oziroma v tem primeru bi to bilo Okrožno sodišče v Mariboru, ki je še bolj oddaljeno, enako tudi tožena stranka in stranski intervenient (oba menita, da je pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu), je v izogib odločanju v škodo pritožniku, bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni kršilo določb ZPP in tudi ne tistih, na katere se sklicuje tožeča stranka, zato je bilo treba pritožbo zavrniti.

-------------

Op. št. (1): Primerjaj D. Wedam Lukič, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, stran 255.

Op. št. (2): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I R 11/2005.