VSL sklep I Ip 2516/2015

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika Elektro ..., d.d.

2Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava: 61. člena Energetskega zakona – EZ oziroma 478. člena Energetskega zakona – EZ-1, 8. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ in 12. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (v okviru tega zatrjuje tudi nedopustnost izvršbe na nepremičnino).

3Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe. Izpostavlja učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi in pritrjuje sodišču prve stopnje, da se 478. člen EZ-1 ne nanaša na nepremičnine; nanaša se na premičnine, prav tako pa transformatorska postaja ni objekt, ki bi bil trajno spojen z nepremičnino in ne predstavlja sestavine nepremičnine.

4Pritožba je utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

Relevantno procesno stanje

1) Sodišče je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo na premične stvari, plačo in sredstva pri OPP dolžnika A. A. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je pravnomočen.

2) Upnik je 22. 4. 2013 predlagal dodatno izvršbo na nepremičnine parc. št. 10/1, 10/2 in 10/3 vse k. o. ...

3) Sodišče je sklep o dodatni izvršbi izdalo 13. 5. 2013.

4) Tretji, sedaj v vlogi drugega dolžnika, je 6. 11. 2013 vložil ugovor tretjega in zahteval ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino parc. št. 10/2 k. o. ... Uveljavljal je lastninsko pravico na nepremičini in objektu, stoječem na njej.

5) Sodišče je ugovor tretjega zavrglo s sklepom z dne 19. 12. 2014. Sklep je pravnomočen (30. 1. 2015).

6) Sodišče je s sklepom z dne 18. 12. 2014 izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi in s sklepom o dodatni izvršbi na nepremičnino parc. št. 10/2 k. o. ... nadaljevalo tako, da se v tem delu nadaljuje zoper novega dolžnika: Elektro ..., d.d., sedaj zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine parc. št. 10/2 k. o. ...

7) Novi (drugi) dolžnik je 21. 1. 2015 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedel, da je lastnik nepremičnine, ki je predmet tega izvršilnega postopka, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena 29. 9. 2011, dne 29. 5. 2012 je bil plačan davek na promet nepremičnin in da je že od 29. 9. 2011 razpolagal z obligacijsko pravico, ki ga je opravičevala, da bi od prodajalca zahteval izstavitev za vknjižbo potrebnega zemljiškoknjižnega dovolila. Navajal je, da ne more biti dolžnik v tem postopku, poleg tega pa je tudi opozoril na posebno naravo nepremičnine, ker se na njej nahaja transformatorska postaja TP, ki je sestavni del distribucijskega omrežja električne energije. Novi dolžnik je distributer električne energije in opravlja gospodarsko javno službo.

8) Sodišče je s sedaj izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo.

6Sodišče prve stopnje je zavrnitev ugovora utemeljilo z naslednjim. Zaznamba sklepa o izvršbi je bila pridobljena preden je sedanji dolžnik Elektro ... postal lastnik nepremičnine, zato zaznamba sklepa učinkuje tudi zoper kasnejšega pridobitelja. Glede ugovora nedopustnosti izvršbe po 61. členu EZ oziroma 478. členu EZ-1 je navedlo, da so iz izvršbe izvzeti le objekti, naprave in omrežja energetske infrastrukture, ki so nujno potrebni za opravljanje gospodarske javne službe po zakonu, razen objektov za proizvodnjo elektrike ali zemeljskega plina v lasti fizične osebe in pravnih oseb, v katerih Republika Slovenija nima neposrednega ali posrednega lastniškega deleža. Kot bistveno je štelo, da predmet izvršbe v tem postopku ni transformatorska postaja, ki stoji na nepremičnini, katere lastnik je sedanji drugi dolžnik, temveč nepremičnina sama. Le-ta se bo tudi prodajala. Transformatorska postaja, ki na nepremičnini stoji, se ne bo prodajala. Sklepno je navedlo, da so ugovorne navedbe dolžnika brezpredmetne in je zato v tem delu ugovor neutemeljen.

7Višje sodišče pritožbenim razlogom pritrjuje, vendar tudi iz razlogov, ki jih pritožnik v pritožbi izrecno ni izpostavil, višje sodišče pa mora nanje paziti po uradni dolžnosti (zmotna uporaba materialnega prava, zlasti določbe 478. in nadaljnjih členov EZ-1 ter 7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

8Višje sodišče najprej opozarja na način odločanja sodišča prve stopnje. Ob drugačnem vodenju postopka pred sodiščem prve stopnje bi sicer lahko odločalo že višje sodišče samo, zaradi spodaj zavzetega materialnopravnega stališča in zaradi napačnega vodenja postopka pred sodiščem prve stopnje pa je bilo primorano zadevo vrniti v postopek sodišču prve stopnje.

9Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo z argumentom, da dolžnik navaja pravno nepomembne (brezpredmetne) ugovorne navedbe, čemur višje sodišče ne pritrjuje. Sodišče je odločitev sprejelo ob razlagi določb SZ, EZ in EZ-1 ter ZIZ, ki se nanašajo na pridobitev lastninske pravice in učinkovanja vrstnega reda zaznambe sklepa o izvršbi, in sklenilo, da je ugovor v tem delu brezpredmeten - torej neobrazložen. Ugovor kot tak, na kar pokaže tudi dolžina obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni bil neobrazložen. Vseboval je zahtevano podlago iz drugega odstavka 53. člena ZIZ (pravno relevantna dejstva in v zvezi s tem predlagane dokaze, poleg tega pa tudi klasične ugovore materialnega prava), zato sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je odločilo o ugovoru, ne da bi ga predhodno dalo upniku v odgovor. To sedaj preprečuje višjemu sodišču, da bi lahko sprejelo dokončno odločitev v tej zadevi in je botrovalo k razveljaviti izpodbijanega sklepa.

O zmotni uporabi materialnega prava

10V tej zadevi je sodišče prve stopnje razpravljalo o učinku zaznambe sklepa o izvršbi glede na kasnejšo pridobitev lastninske pravice na stvari. Pritožbeno ni več sporno, da je dolžnik Elektro ..., na predmetni nepremičnini pridobil lastninsko pravico z vknjižbo, ki je bila vknjižena po zaznambi sklepa o izvršbi; tudi zemljiškoknjižno dovolilo je bilo izstavljeno po zaznambi sklepa o izvršbi. Sodišče ima v tem delu prav, ko meni, da ugovorni razlogi iz 56.a člena ZIZ ni podan. Pritožba v tem delu zatrjuje pomanjkljivo obrazložitev, a neutemeljeno, saj je sodišče na tretji strani podalo obširne razloge (sklicujoč se na določbe SPZ, ZTLR in argumente Ustavnega sodišča v zadevi Up-591/10 z dne 2. 12. 2010), ki jih dolžnik v pritožbi v ničemer ne izpodbija. Ne gre za objektivno odgovornost novega dolžnika, kot to navaja pritožba, temveč za dejstvo, da je novi zemljiškoknjižni pridobitelj postal hkrati tudi realni dolžnik, ki je dolžan trpeti prodajo nepremičnine na predlog upnikov, ki so prej pridobili pravico do poplačilo iz njene vrednosti. Vendar je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. V tem delu se odločitev izkaže vsaj za preuranjeno, ko ni presojalo ugovora skozi določbo 7. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ, ki se uporablja tudi v postopku nadaljevanja izvršilnega postopka z novim dolžnikom(1).

11Sodišče prve stopnje ni v celoti raziskalo vseh okoliščin zadeve in ni odgovorilo na vsa zastavljena vprašanja. Ni sporno, da je dolžnik Elektro ... pridobil lastninsko pravico na nepremičnini po zaznambi sklepa o izvršbi, zmotno oziroma vsaj preuranjeno je pravno naziranje sodišča prve stopnje, da se v tem postopku prodaja nepremičnina, ki je ločena od objekta - transformatorske postaje z nazivno močjo 20 kV(2), ki stoji na tej parcelni številki. Pravilno sicer sodišče prve stopnje navaja, da so po določbi 61. člena EZ oziroma sedaj veljavnega prvega odstavka 478. člena EZ-1 (ki ga je potrebno uporabiti, saj je pri razlagi določbe 7. točke 55. člena ZPP potrebno upoštevati dopustnost izvršbe tudi v fazi odločanja o ugovoru) iz izvršbe izvzeti objekti, naprave in omrežja energetske infrastrukture, ki so nujno potrebni za opravljanje gospodarske javne službe.

12Načeloma ima sodišče prve stopnje prav, da citirana člena EZ in EZ-1 omejujeta zgolj izvršbo na objekte, naprave in omrežja energetske infrastrukture, vendar seveda niti EZ oziroma EZ-1 kot tudi ne ZIZ ne rešujejo situacije, do katere je prišlo v tej zadevi. V tej zadevi je namreč prišlo do naknadne združitve lastninskopravnega položaja na objektu, ki predstavlja infrastrukturo za distribucijo električne energije (transformatorska postaja), kot tudi na nepremičnini (parc. št. 10/2 k. o. ...), na kateri ta objekt stoji. Višje sodišče pri tem opozarja, da ima sedaj veljavni EZ-1 v nadaljevanju (471. člen EZ-1 in nadaljnji) posebno ureditev, ki določa način in možnosti postopkov razlastitve lastnikov objektov in zemljišč, ki so potrebni za prenos in distribucijo elektrike, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini. Ti objekti in zemljišča so v javno korist in se zanje uporabljajo posebne določbe prvega in tretjega odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 (glej 472. člena EZ-1). Iz nadaljnjih določb, predvsem 473. člena EZ-1, izhajajo pogoji, pod katerimi lahko pride do razlastitve in ustanovitve služnosti v javno korist. Te določbe omogočajo najprej pogodbeno odsvojitev v korist investitorja, če ta ni uspešna, tudi razlastitev lastnika na predlog države, lokalne skupnosti oziroma operaterja, ki je izvajalec obvezne gospodarske javne službe po tem zakonu (kar v tej zadevi niti ni bilo sporno). Postopek razlastitve je torej subsidiaren, če ni pogodbene volje obeh strank. Tako je dejansko skozi pravni promet v tem primeru prišlo do situacije, da je prišlo do združitve lastninskopravnih položajev nepremičnine in objekta, ki na njej stoji. Zato je pravo vprašanje, ki se v tej zadevi postavlja, dopustnost oprave izvršbe na tako nepremičnino skozi določbo 7. točke 55. člena ZIZ. Smisel 7. točke 55. člena ZIZ ni v tem, da se upniku prepreči prodajo nepremičnine oziroma predmeta izvršbe in posledično poplačilo terjatve (iz vrednosti tega premoženja), temveč (tudi) v tem, da se kupcu zagotovi možnost pridobitve lastninske pravice na predmetu izvršbe (v nasprotnem primeru je prodaja obremenjena s pravno napako), hkrati pa se varuje predmet kot tak zaradi njegove pomembnosti. S tem se sicer posega v upnikovo pravico do poplačila terjatve iz dolžnikovega premoženja, vendar prav 7. točka 55. člena ZIZ hkrati pokaže, da ta pravica ni absolutna in neomejena.

13Višje sodišče nadalje opozarja še na določbe EZ-1, ki urejajo stečaj in posebna pravila o prodaji premoženja v stečaju. Po določbi 480. člen EZ-1 se energetska infrastruktura in premoženjske pravice, ki so kot celota nujno potrebne za opravljanje gospodarske javne službe po tem zakonu, lahko prodajo samo kot poslovna celota. Nadalje je urejena tudi posebna predkupna pravica v primeru stečaja pravne ali fizične osebe iz 481. člena EZ-1, ki v drugem odstavku določa posebno predkupno pravico izvajalca gospodarske javne službe tudi za zemljišča, ki so del stečajne mase in na njih stojijo objekti, naprave in napeljave izvajalca gospodarske javne službe. Taki objekti kot tudi zemljišča, na kateri ti objekti stojijo, bi se lahko prodajali izključno kot poslovna celota (prim. 481. člen EZ-1).

14Ni bilo torej moč z enostavnim argumentom stvarnopravnih razpolaganj zavreči dolžnikove utemeljene pomisleke o možnosti prodaje nepremičnine, glede katere pa je sedaj dejstvo, da sta se lastninskopravna položaja sedaj poenotila in je lastnik obeh (nepremičnine in na njej postavljene transformatorske postaje) izključno sedaj drugi dolžnik (ki nastopa kot realni in ne osebni dolžnik!). Pri čemer ni dvoma, da če bi bila nepremičnina pridobljena v postopku razlastitve, razlastitveni upravičenec vsekakor ni realni dolžnik iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj bi taka prodaja v izvršilnem postopku nasprotovala smislu razlastitve.

15Vse te okoliščine so ostale neraziskane, nepojasnjene in nanje ni bilo danega odgovora, pa so del materialnega prava, na katerega je dolžnik celo v določenem delu opozoril s sklicevanjem na določbe EZ-1 in z navedbami o tem, da ni predstavljiva situacija, do katere bi prišlo, če bi bila nepremičnina s takimi lastnostmi prodana neki tretji osebi. Ker pa pred sodiščem prve stopnje upniku ni bila dana možnost sodelovanja v postopku odločanja o ugovoru, višje sodišče ni imelo drugega kot razveljaviti sprejeto odločitev. Sodišče prve stopnje bo moralo upniku najprej dati možnost, da se izjasni o ugovornih navedbah, ki so dejanske in pravne narave, šele nato, če bo upnik vztrajal pri nadaljevanju izvršilnega postopka tudi na kritično nepremičnino, naj ponovno odloči o ugovoru, pri tem pa odgovori na zgoraj opozorjena materialnopravna vprašanja v zvezi s predmetom prodaje.

16Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

17Odločitev o stroških odgovora na pritožbo je pridržana po določbi 165. člena ZPP.

-------------

Op. št. (1): Primerjaj Ustavno sodišče odločba št., Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010, razlogi v 11. točki.

Op. št. (2): Transformatorska postaja nazivne napetosti 20kV je objekt gospodarske javne infrastrukture za distribucijo električne energije; glej Uredbo o energetski infrastrukturi (5. člen) in Prilogo 1.