UPRS sklep III U 135/2015

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom št. 351-304/2010-26 z dne 28. 1. 2015, je prvostopni organ zavrnil tožnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka izdaje gradbenega dovoljenja za novogradnjo enostanovanjske hiše na zemljišču s parcelnima številkama 1128/6 in 1129, k.o. ..., ki se vodi na tožnikovo zahtevo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil postopek, katerega nadaljevanje tožnik predlaga, s sklepom št. 351-304/2010-22 z dne 26. 10. 2011 prekinjen, dokler ne bo pravnomočno rešeno predhodno vprašanje odmere komunalnega prispevka. Prvostopni organ tožniku pojasnjuje, da se postopek, ki je bil prekinjen na podlagi 153. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zaradi rešitve predhodnega vprašanja, lahko nadaljuje šele, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna ali pravnomočna (152. členu ZUP), vendar vprašanje odmere komunalnega prispevka v obravnavani zadevi še ni pravnomočno rešeno, saj Občina Piran še ni izdala odločbe o odmeri komunalnega prispevka.

2Tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep je Ministrstvo za okolje zavrnilo z odločbo št. 3510-36/2015/2-00641114 z dne 30. 4. 2015. Drugostopenjski organ se v celoti strinja z zaključkom prvostopenjskega organa in pritrjuje razlogom, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe.

3Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da sta stališči organov prve in druge stopnje zgrešeni. Pojasnjuje, da je dne 22. 1. 2015 z dopisom organ prve stopnje obvestil, da Občina Piran sicer še vedno ni odločila o komunalnem prispevku, da pa plačilo slednjega ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, in je zato predlagal, da se postopek nadaljuje. V nadaljevanju navaja razloge za svoje stališče. Uvodoma ugotavlja, da je nesporno, da mora po Zakonu o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) organ, ki vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, pred njegovo izdajo pridobiti potrdilo o plačanem komunalnem prispevku ter da tega potrdila prvostopenjski organ ni mogel pridobiti, saj Občina tega prispevka še ni dokončno odmerila in dokončne odločbe še ni. Pojasnjuje, da je že 19. 11. 2008 vložil zahtevo za odmero komunalnega prispevka na Občino Piran, ki je 20. 11. 2008 izdala odločbo o odmeri prispevka, zoper to odločbo se je pritožil, ker je bila njegova pritožba zavrnjena, je sprožil upravni spor, v katerem je Upravno sodišče s sodbo III U 88/2009-9 z dne 30. 3. 2011 njegovi tožbi ugodilo, odločbi Občine razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je bila dne 7. 4. 2011 izdana odločba, s katero je bil na novo odmerjen komunalni prispevek, zoper katero se je pritožil, vendar je bila pritožba zavrnjena. Vložil je tožbo, ki jo je sodišče s sodbo III U 237/2011 zavrnilo, zato je vložil revizijo na Vrhovno sodišče, ki je s sodbo X Ips 361/2012 z dne 4. 12. 2013 reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je njegovi tožbi ugodilo, odločbi Občine Piran razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. V nadaljevanju povzema razloge, na podlagi katerih je Vrhovno sodišča sprejelo odločitev in opozarja, da so stranke prejele sodbo Vrhovnega sodišča 6. 1. 2014.

4Tožnik ugotavlja, da je bila v dani situaciji pravilna odločitev, da se postopek prekine do pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja. Sklep o prekinitvi postopka pa ne govori o izračunu in plačilu komunalnega prispevka, ampak o rešitvi vprašanja odmere komunalnega prispevka. Po 79. členu ZPNačrt neplačani prispevek ni ovira za izdajo gradbenega dovoljenja. Poudarja, da je občina dolžna v 15 dneh izdati novo odločbo o plačilu komunalnega prispevka. Če tega ne stori, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker občina do danes ni izdala nove odločbe, pač pa je sporočila, da nove odločbe ne bo izdala, je nastala situacija, ki jo predpisuje 79. člen ZPNačrt, ko plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. S tem je izpolnjen pogoj za nadaljevanje postopka. Zaključuje, da je sklep o prekinitvi postopka procesni sklep in tak sklep lahko razveljavi organ, ki ga je izdal, v vsaki fazi postopka, ko to narekujejo interesi postopka.

K točki I izreka :

5Sodišče je tožnikovo tožbo s sklepom zavrglo.

6Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v prvem odstavku 2. člena določa, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Po določbah drugega odstavka 5. člena ZUS-1, pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

7Iz upravnih spisov v obravnavani zadevi izhaja, da je bil izpodbijani sklep, izdan v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je bil prekinjen s sklepom št. 351-304/2010-22 z dne 26. 10. 2011 na podlagi 5. točke prvega odstavka 153. člena ZUP. Po določbi drugega odstavka tega člena prekinitev traja, dokler so podani razlogi iz prvega odstavka 153. člena ZUP, po 4. točki drugega odstavka tega člena pa takšna prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno. Skladno z določbo 152. člena ZUP se postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu oz. pri sodišču, nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna ali pravnomočna.

8Sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da izpodbijani sklep, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za nadaljevanje (s pravnomočnim sklepom z dne 26. 10. 2011) prekinjenega postopka, ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.

9Sklep o zavrnitvi predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka zaradi razrešitve predhodnega vprašanja pa sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena ZUS-1).

10Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na razloge iz prvega odstavka navedenega člena mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

11Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.