VSRS Sklep X Ips 322/2015

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4295-284/2011-18 03-3001-01 z dne 22. 9. 2014, s katero je upravni organ prve stopnje kot prepozno zavrgel pritožbo revidenta zoper sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva istega organa, št. DT 4295-284/2011-11 03-3001-01 z dne 26. 8. 2014, ter odločil o stroških postopka. Tožena stranka je pritožbo zoper naveden sklep kot neutemeljeno zavrnila z odločbo, št. DT-499-29-1170/2014-2 z dne 29. 12. 2014. Sodišče prve stopnje se v razlogih svoje sodbe strinja z razlogi upravnega organa prve stopnje, ki jih je s svojo odločbo dopolnil upravni organ druge stopnje, in se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje. Po presoji sodišča prve stopnje je bil revidentu sklep o davčni izvršbi z dne 26. 8. 2014 osebno vročen dne 28. 8. 2014 in je pravilna odločitev, da se pritožba z dne 8. 9. 2014, vložena po poteku osmih dni, ki so se iztekli 5. 9. 2014, kot prepozna zavrže. Pri tem pa sodišče dodaja, da na tek roka za pritožbo zoper sklep o izvršbi z dne 26. 8. 2014 ne vpliva kasneje (2. 9. 2014) izdani sklep o popravi pomote tega sklepa. Zoper sklep o popravi pomote je dovoljena samostojna pritožba, o čemer je bil revident v pravnem pouku sklepa o pomoti pravilno poučen.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je skladno z Ustavo RS (glej npr. odločbe Ustavnega sodišča RS Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009).

5Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti sklepa, s katerim je bila revidentova pritožba zavržena kot prepozna. Ker sporna revidentova pravica do vložitve pritožbe ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (prim. sklep Ustavnega sodišča RS U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v več sklepih (prim. X Ips 472/2009 z dne 31. 3. 2010, X Ips 301/2011 z dne 12. 10. 2011 in X Ips 199/2010 z dne 19. 1. 2012). Da je revident s pritožbo, ki je bila z izpodbijanim aktom zavržena, poizkušal izpodbiti sklep o davčni izvršbi na denarna sredstva, v katerem je dolžni znesek izražen v denarni vrednosti, na drugačno odločitev ne more vplivati, saj sklep o davčni izvršbi ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu. Pri odločanju o procesni upravičenosti (dovoljenosti) pritožbe ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, in zato v takem primeru pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

7Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti.(1) Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

9Revident kot pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi izpostavlja vprašanje, „ali je sklep o davčni izvršbi na sredstva družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana po določilih Zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) skladen z Ustavo Republike Slovenije in s temeljnimi človekovimi pravicami“ ter pri tem navaja, da gre za vprašanje obstoja obveznosti družbenika za obveznosti po ZFPPIPP izbrisane družbe, o zastaranju davčne obveznosti in prekluziji postopkov zoper davčne dolžnike.

10Po oceni Vrhovnega sodišča revident z navedenim ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker to ni pomembno po vsebini zadeve. Vsebina obravnavane zadeve je drugačna, kot izhaja iz vprašanj, ki jih postavlja revident. Predmet obravnavanega upravnega spora je pravočasnost pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi in pravilnost ter zakonitost zavrženja navedene pritožbe. Revident tako za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more uspeti z navajanjem vprašanj, ki se nanašajo na pogoje za izdajo sklepa o izvršbi in na razloge za izpodbijanje njegove veljavnosti. Po presoji Vrhovnega sodišča pa kot pomembnega pravnega vprašanja v zvezi z izpodbijanim upravnim aktom ni mogoče šteti navedb revidenta, podanih v okviru razlogov za utemeljenost revizije (neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje glede pogojev za izdajo popravnega sklepa in navedb, da se rok za pritožbo šteje od vročitve popravnega sklepa), ker revident pomembnega pravnega vprašanja s tem v zvezi ne konkretizira niti ne izpolni drugih pogojev za dovoljenost, navedenih v 8. točki tega sklepa.

11Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

12Revident v zvezi s tem pogojem navaja, da so mu na podlagi obveznosti iz sklepa o izvršbi nastale zelo hude posledice, tako da je izpostavljen socialnemu in eksistenčnemu uničenju. Z uveljavitvijo sporne obveznosti v višini 20.908,72 EUR je ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje dveh mladoletnih otrok, saj je zaposlen le za štiri ure in prejema plačilo v višini 450,00 EUR.

13Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedenim ni izkazal pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

14Posledice, na katere se revident sklicuje, niso neposredna posledica sklepa, ki ga je izpodbijal v tem upravnem sporu, temveč so posledica sklepa o davčni izvršbi, ki pa ni predmet tega upravnega spora. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča morajo biti zatrjevane zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije neposredna posledica akta, ki je predmet upravnega spora (glej npr. sklepe X Ips 24/2014, X Ips 60/2015, X Ips 170/2015).

15Ker revident ni izkazal uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

16Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

----

(1) Enako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, 14. točka obrazložitve.