VSRS sklep II DoR 213/2015

Predlog se zavrne.

1Tožnik je od toženke zahteval povračilo materialne škode na svojem osebnem vozilu, ki mu jo je v prometni nezgodi dne 10. 3. 2010 povzročil toženkin zavarovanec. Toženka je ugovarjala obstoju škodnega dogodka.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.160,78 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in odločilo, da je tožnik dolžan povrniti tožnici njene stroške pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zaključilo je, da tožnik ni dokazal, da je bilo njegovo vozilo poškodovano v zatrjevanem škodnem dogodku.

3Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o štirih pomembnih pravnih vprašanjih: „1) Ali je sodišče kršilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. člena ZPP, saj obe sodbi ne vsebujeta ustrezne dokazne ocene ali je v tej zvezi podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje? 2) Ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka - iz drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev kontradiktornosti postopka), ker je zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca? 3) Ali je bila kršena pravica stranke zahtevati postavitev novega izvedenca in s tem kršeno načelo kontradiktornosti postopka (ker odločitev v tej zadevi odstopa od priložene sodne prakse)? 4) Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili pravila materialno-procesnega vodstva - ali je v tej zvezi podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje?“. Navaja, da pritožbeno sodišče samo ni naredilo dokazne ocene, ki jo je izpodbijal. Ker sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov v korist tožnika, je kršilo načelo kontradiktornosti postopka. Pritožbeno sodišče ni pojasnilo, ali so bili tožnikovi razlogi za postavitev novega izvedenca tehtni ali ne. Sodišče prve stopnje tudi ni opravilo materialno procesnega vodstva in ni sledilo tožnikovemu predlogu o neposrednem zaslišanju izvedenca ter podrejenem predlogu o postavitvi drugega izvedenca, ampak je izvedenec izdelal zgolj pisno dopolnitev. Tožnik je s svojimi pripombami na mnenje in dopolnitev vzpostavil dvom v pravilnosti mnenja, zato bi sodišče moralo postaviti novega izvedenca. Izvedenec ni izhajal iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče na naroku z zaslišanjem prič in strank, ampak je upošteval izjave na B8 in B9, ki so bile napisane po toženkinem naročilu. Izvedenec ni opravil ogleda križišča, ni upošteval stanja vozišča, ni upošteval razlike v težah enega in drugega vozila ter ni podal nikakršnih izračunov in tehničnih pojasnil za zaključek, da do nezgode na način, kot so jo opisali udeleženci, ni moglo priti. Izvedensko mnenje je nerazumljivo, protislovno in se ga ne da preizkusiti. Izvedenec ni zapisal osnovnega podatka, to je smeri vožnje vozila Audi. Sodišče je tožnikovo izpovedbo opredelilo kot neverodostojno, čeprav je bila njegova izpovedba skladna z izpovedbami vseh zaslišanih prič. Protispisen je zaključek, da stranki nista zahtevali zaslišanja izvedenca. Sklicuje se na zadeve Vrhovnega sodišča II Ips 124/2006, II Ips 368/2004, II Ips 357/2009, II Ips 182/2012 in II DoR 358/2010 in II Ips 1093/2008.

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (367.c člen ZPP) in s tem tudi njegov predlog za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).