VSRS Sklep II Ips 177/2013

Reviziji se zavrneta.

Revidenti morajo v 15 dneh, od vročitve tega sklepa, nerazdelno povrniti predlagatelju revizijske stroške v znesku 767,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Ta nepravdni postopek je pravnomočno končan s sklepom o vrnitvi določenih nepremičnin v last predlagatelja. Zoper sklep so sedanji revidenti vložili dva predloga za obnovo postopka.

2Sodišče prve stopnje je v ponovljenem odločanju ocenilo, da sta predloga za obnovo postopka prepozna, zato je oba zavrglo.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagateljev obnove postopka zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4Predlagateljica obnove postopka T. K. zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zlasti iz razlogov po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev in razlaga sodišča je nelogična ter privede do nesmiselnih situacij. V obravnavanem primeru rok iz drugega odstavka 30. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ne more priti v poštev, saj predlagateljici ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku ter ji odločba ni bila vročena. Gre za prekrito pravno praznino. Po logiki in analogiji z drugimi obnovitvenimi razlogi v takšnem primeru rok začne teči, ko stranka izve za obnovitveni razlog. Če bi bilo stališče sodišča druge stopnje pravilno, bi to pomenilo popolno izključitev pravice do obnove postopka osebam, ki jim je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku. Revidentka je odločbo prejela šele, ko je njen pooblaščenec vpogledal v spis dne 24. 11. 2010. Takrat se je seznanila z vsebino napadene odločbe, zato je predlog, vložen 1. 12. 2012, pravočasen. ZPP v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 2. točke 394. člena ZPP ne določa objektivnega roka, kar kaže na to, da je nemožnost obravnavanja pred sodiščem šteti za najhujšo procesno kršitev. Določilo drugega odstavka 30. člena ZNP se ne more nanašati na obnovo postopka. Če bi bila revidentki dopuščena udeležba v postopku, oziroma če bi bila v zemljiški knjigi urejena etažna lastnina ter vknjižena njena lastninska pravica, bi moralo sodišče zahtevek za vrnitev nepremičnine v naravi zavrniti. Sodišče se v izpodbijani odločbi tudi ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, s čimer je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

5Zoper izpodbijani sklep vlagajo revizijo tudi drugi predlagatelji obnove postopka. Subjektivni 30 dnevni rok iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP prične teči z dnem, ko je bila odločba, katere obnova se predlaga, vročena stranki. Sklep sodišča so prejeli 21. 1. 2011, ko so pogledali spis. Tako so po načelu redukcije šele tedaj pridobili možnost predlagati obnovo postopka. V nasprotnem primeru subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka sploh ne bi obstajal. ZNP kot pravno sredstvo določa zgolj pritožbo, zato je treba smiselno uporabiti določila ZPP (37. člen ZNP) ter pričetek roka vezati na trenutek, ko so stranke vpogledale v odločbe. O teku nepravdnega postopka niso bili seznanjeni, zato tudi niso priglasili udeležbe. Z vloženim predlogom je bil spoštovan tako subjektivni, kot tudi 5-letni objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka. Na tek subjektivnega roka je vezan tudi obnovitveni razlog po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP, saj pred tem udeleženci niso mogli vedeti, katera dejstva so bila navajana v predhodnem postopku ter s čim so bila dejstva dokazovana. Obnova je izredno pravno sredstvo, ki blaži institut pravnomočnosti, zato naj se določbe razlaga ekstenzivno v korist predlagateljev.

6Dan po poteku roka za vložitev revizije so revidenti vložili njeno dopolnitev, ki pa je sodišče ni upoštevalo, ker je prepozna.

7Reviziji sta bili vročeni udeležencem postopka. Predlagatelj v (pravočasnem) odgovoru na reviziji Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji kot neutemeljeni zavrne, revidentom pa naloži nerazdelno plačilo stroškov postopka. Določbo 30. člena ZNP je treba uporabljati skupaj z določbo 37. člena ZNP. S prvim odstavkom 30. člena ZNP so mišljena vsa pravna sredstva, tudi obnova postopka. Ker predlagatelji obnove pred pravnomočnostjo sklepa o vrnitvi zaplenjenega premoženja niso vstopili v postopek kot udeleženci, za njih velja določba drugega odstavka 30. člena ZNP. Udeleženec, ki do pravnomočnosti odločbe ni sodeloval v postopku, ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo postopka po tretjem odstavku 396. člena ZPP, saj ga omejuje drugi odstavek 30. člena ZNP. Podobno določbo ima tudi ZPP, ki se nanaša na intervenienta (drugi odstavek 202. člena ZPP), vsebinsko pa jo je napolnilo tudi VS RS z odločbama III Ips 42/2004 ter III Ips 41/2004. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka je glede na navedeno potekel 24. 12. 2009, zato je izpodbijani sklep pravilen. Obnova postopka po 2. točki 394. člena ZPP pa tudi ni utemeljena, saj določba obravnava odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem, o čemer v konkretnem primeru ni moč govoriti. Predlagatelji niso bili udeleženci postopka, udeležbe niti niso prijavili. Predlog za obnovo postopka po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP je pavšalen, saj je izostala navedba zakonitega razloga, na podlagi katerega se predlog vlaga.

8Revizija ni utemeljena.

9Revidenti so udeleženci tega nepravdnega postopka postali z vložitvijo predloga za obnovo postopka. Sodišči prve in druge stopnje sta jih obravnavali kot udeležence, torej kot osebe, katerih pravni interes utegne biti z izdajo odločbe o vrnitvi zaplenjenega premoženja prizadet. Ker pa v postopku odločanja o glavni stvari, tj. glede vrnitve zaplenjenega premoženja, pred pravnomočnostjo sklepa niso sodelovali, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da sta predloga za obnovo postopka prepozna, saj pravica strank oziroma udeležencev, ki se postopka do pravnomočnosti odločbe ne udeležujejo, ne more biti časovno neomejena. Situacijo ureja določba 30. člena ZNP, ki določa, da mora tak udeleženec pravno sredstvo (redno ali izredno) vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. V nasprotnem primeru bi bila namreč veljavnost odločbe negotova, saj ne bi nikoli vedeli, ali se ne bo pojavil še kakšen udeleženec, ki bo odločbo izpodbijal, s tem pa bi bila v veliki meri ogrožena pravna varnost.

10Reviziji nista utemeljeni, saj niso podani razlogi, zaradi katerih sta bili vloženi, zato ju je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP) in s tem tudi v njiju vsebovano zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Stroškovni izrek temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker predlagatelji obnove postopka z revizijama

niso uspeli, morajo predlagatelju postopka povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP), ki so glede na določbo prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo ter obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo, materialne stroške ter DDV.