UPRS sodba III U 60/2014

Tožbi se ugodi in se Upravni enoti Sežana naloži, da v roku 30 dni izda upravni akt, s katerim bo odločila o zahtevi upravičenke A.A. za denacionalizacijo nepremičnin ID znak … ter o odškodnini zaradi manjvrednosti predmetnih nepremičnin.

Tožena stranka je dolžna tožnikom povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožniki so 10. 2. 2014 vložili tožbo, ker upravni organ druge stopnje kljub njihovi pritožbi zaradi molka organa z dne 25. 11. 2013 in urgenci z dne 28. 1. 2014 v dodatnem 7 dnevnem roku za izdajo odločbe ni odločil o zahtevi njihove pravne prednice A.A. za denacionalizacijo nepremičnin ID znak ... ter o odškodnini zaradi manjvrednosti predmetnih nepremičnin, kljub temu, da je bila ta vložena 23. 8. 1990 in dopolnjena 7. 1. 1993 in 14. 4. 1993. Predlagajo, naj sodišče upravnemu organu prve stopnje naloži, da je dolžan v roku 30 dni od dneva prejema sodbe izdati delno odločbo o denacionalizaciji, s katero bo upravičencem do denacionalizacije vrnil navedene nepremičnine v last in posest, po izvedenem dokaznem postopku pa izdati še dopolnilno odločbo, s katero bo določil odškodnino zaradi njihove manjvrednosti. Zahtevajo tudi povračilo stroškov tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče je z dopisom z dne 4. 3. 2014 toženki poslalo kopijo tožbe s prilogami ter jo pozvalo, naj na tožbo odgovori in sporoči razlog, zakaj v zadevi še ni odločeno.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje je četrti odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe. V skladu z drugim odstavkom tega člena sme stranka sprožiti upravni spor, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

Tožniki v tožbi navajajo, da o zahtevku njihove pravne prednice za denacionalizacijo nepremičnin ID znak ... z dne 23. 8. 1990, dopolnjenem 7. 1. 1993 in 14. 4. 1993, in zahtevku za odškodnino zaradi njihove manjvrednosti ni bilo odločeno v zakonskem roku. Pri tem se sklicujejo na 58. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Prav tako navajajo, da so po več urgencah in pritožbah dne 25. 11. 2013 ponovno vložili pritožbo zaradi molka organa, o kateri upravni organ druge stopnje ni odločil niti v zakonskem roku, niti v dodatnem sedemdnevnem roku po prejemu ponovne zahteve tožnikov za izdajo odločbe z dne 28. 1. 2014. Ker toženka navedenim tožbenim navedbam ne ugovarja, poleg tega jih tožniki izkazujejo tudi z listinami, ki so jih priložili tožbi, jih sodišče šteje za nesporne in ugotavlja, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka po četrtem odstavku 28. člena ZUS-1.

Ker toženka razlogov, zakaj v zadevi še ni odločeno, sodišču kljub izrecnemu pozivu z dne 4. 3. 2014 ni sporočila, sodišče ugotavlja, da je tožba tudi upravičena. Po prvem odstavku 58. člena ZDen mora biti namreč odločba organa prve stopnje o zahtevi (odločba o denacionalizaciji) izdana in vročena upravičencu najpozneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve. Kot rečeno, pa toženka pa ne navaja, da bi bili podani kakšni opravičljivi razlogi za neizdajo odločbe.

Za take primere pa 69. člen ZUS-1 določa, da sodišče s sodbo tožbi ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. V konkretnem primeru pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, saj podatki iz spisa ne dajejo zanesljive podlage za odločitev, prav tako relevantnih dejstev sodišče samo tudi na glavni obravnavi ne bi moglo ugotoviti. Poleg tega tožniki niti niso predlagali, naj sodišče samo odloči o stvari.

Glede na navedeno je sodišče odločilo, da mora toženka o predmetih zahtevkih upravičenke odločiti v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe. To je po oceni sodišča primeren rok, upoštevaje dosedanje trajanje postopka ter težavnost zadeve.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, so tožniki v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičeni do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnike pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se jim priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).