VSRS Sklep X Ips 306/2014

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo (II. točka izreka sodbe in sklepa) je Upravno sodišče na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper začasno odločbo Centra za socialno delo Ljubljana-Šiška, št. 562-456/12-31 z dne 18. 9. 2013, v zvezi z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 12002-42/2013/5 z dne 19. 3. 2014, razen tožbe zoper 2. točko izreka izpodbijane začasne odločbe Centra za socialno delo Ljubljana-Šiška, ki jo je Upravno sodišče s sklepom zavrglo (I. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa).

2Z izpodbijano začasno odločbo je Center za socialno delo Ljubljana-Šiška odločil, da se razveže rejniška pogodba (1. točka), da se mladoletna otroka premestita iz tožničine rejniške družine in se oddata in namestita v krizni center za otroke (2. točka), da je tožnica dolžna dopustiti namestitev otrok v varstvo in vzgojo kot je določeno v izreku te odločbe (3. točka), da je ta odločba začasna in velja do dokončne odločitve v glavni stvari (4. točka), da pritožba ne zadrži njene izvršitve in da odločba postane izvršljiva s trenutkom vročitve in se takoj izvrši (5. točka) da je tožnica dolžna izročiti dokumente obeh otrok, oblačila in njune osebne predmete (6. točka) ter da v postopku stroški niso nastali (7. točka). Pritožba tožnice zoper prvostopenjsko začasno odločbo je bila zavrnjena z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 19. 3. 2014, razen pritožbe zoper 2. točko izreka prvostopenjske začasne odločbe, ki jo je drugostopenjski organ zavrgel. Tožnica je vložila tožbo, s katero je izpodbijala prvostopenjski akt, torej začasno odločbo Centra za socialno delo Ljubljana-Šiška v vseh točkah njenega izreka.

3V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče navedlo, da je tožbo zoper upravni akt v relevantnem delu (razen zoper 2. točko izreka citirane začasne odločbe) s sodbo zavrnilo, ker tožba ni utemeljena, saj je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in uporabila materialno pravo, pri tem pa ni prišlo do bistvenih kršitev pravil upravnega postopka.

4Zoper sodbo Upravnega sodišča je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na razloge iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in sicer, da gre v obravnavanem primeru za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Utemeljenost revizije pa revidentka zatrjuje z uveljavljanjem revizijskih razlogov bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu (1. točka 85. člena ZUS-1). Revizijskemu sodišču posledično predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v ponovno odločanje.

5Ob reviziji revidentka uveljavlja tudi stroške revizijskega postopka.

6Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

7Revizija ni dovoljena.

8Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je v skladu z Ustavo RS (tako npr. Ustavno sodišče RS v sklepih št. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008).

9Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

10Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, v usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007, X Ips 69/2009, X Ips 189/2009, X Ips 472/2011, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

11V skladu s 85. členom ZUS-1 presoja Vrhovno sodišče v reviziji sodbe Upravnega sodišča, ali je Upravno sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter ali je zmotno uporabilo materialno pravo. Samo iz navedenih razlogov lahko skladno z zakonom sodbo Upravnega sodišča razveljavi oziroma spremeni (93. in 94. člen ZUS-1). Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora zato nanašati na pravno vprašanje iz navedenega zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Le v tem okviru bo revident z ustrezno odločitvijo o pomembnem pravnem vprašanju in posledičnim uspehom v revizijskem postopku lahko dosegel izboljšanje svojega pravnega položaja.

12Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti (upravnega) postopka izdaje izpodbijanega akta in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (prvi in drugi odstavek 85. člena ZUS-1), zato vprašanja, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, niso vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo dovolilo in vsebinsko obravnavalo(1) .

13Revidentka v svoji reviziji kot pomembna pravna vprašanja navaja le vprašanja, ki se nanašajo na postopanje upravnega organa v upravnem postopku: katero procesno gradivo mora upravni organ upoštevati pri izdaji začasne odločbe v skrajšanem upravnem postopku, na kakšen način je treba pred izdajo začasne odločbe stranki postopka omogočiti pravico do izjave, ali so določeni dokazi v upravnem postopku v razgovoru zakonito pridobljeni, itd. Ob tem revidentka utemeljuje, da naj bi zatrjevane kršitve upravnega postopka pred Centrom za socialno delo Ljubljana-Šiška vplivale na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja in procesne pravice revidentke, s tem pa na zakonitost izdane začasne odločbe. Pri tem pa revidentka ne navede, v čem naj bi bila navedena pravna vprašanja povezana s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava ali postopka v upravnem sporu (po ZUS-1) in torej na njihovi podlagi revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti. Zgolj splošna navedba glede utemeljenosti revizije, po kateri ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti (ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in so razlogi med seboj v nasprotju), pa zahtevane opredelitve pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v povezavi z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP ne dosega.

14Glede na obrazloženo uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

15Revidentka z revizijo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 sama trpi svoje stroške tega postopka.

----

(1) Tako Vrhovno sodišče že npr. v sklepu X Ips 50/2015 z dne 8. 7. 2015.