VSRS Sodba IV Ips 32/2015

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba sodišča spremeni tako, da se odločba o prekršku odpravi.

A.

1Prekrškovni organ Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje je z odločbo o prekršku kršitelja spoznal za odgovornega prekrška po 4. točki prvega odstavka 77c. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG),

ker je dne 10. 3. 2014 s traktorsko prikolico prevažal cepljena metrska drva brez prevoznega dokumenta. Kršitelju je izrekel globo v znesku 30

0,00 EUR. Zoper odločbo o

prekršku je zagovornica kršitelja vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Kočevju zavrnilo kot neutemeljeno

.

2Zoper pravnomočno sodbo je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec, zaradi kršitve drugega odstavka 65. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s 35. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navaja, da je pooblaščena uradna oseba

Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje, ki je izdala odločbo, postopala na podlagi prijave Policijske postaje Kočevje, ki jo je dejansko podal policist T. O. kot uradna oseba. Ta uradna oseba pa bi se morala iz postopka ugotavljanja kršitve in prijavljanja prekrška izločiti, saj gre za nečaka kršitelja, ki je s kršiteljem v sporu. V 2. točki 35. člena ZUP je določeno, da pooblaščena uradna

oseba ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je stranka z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. Po oceni vlagatelja v obravnavanem primeru ugotovitev dejanskega stanja temelji izključno na zaznavi osebe, ki bi morala biti izločena, zaradi česar je

postopek obremenjen z absolutno kršitvijo postopkovnih določb in bi sodišče moralo na podlagi drugega odstavka 65. člena ZP-1 po uradni dolžnosti odločbo

prekrškovnega organa odpraviti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

3Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena kršitelju in njegovi zagovornici, ki na zahtevo nista odgovorila.

B.

4Iz predloga za uvedbo postopka o prekršku Policijske postaje Kočevje, ki je bil posredovan Inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje, izhaja, da so policisti

pri kontroli cestnega prometa zaznali, da je imel kršitelj na traktorskem priključku naložena metrska drva. Kršitelj je bil ustavljen in z njim je bil opravljen razgovor, v katerem je povedal, da drva prevaža za J. H. ter da pri sebi nima dovoljenja za posek dreves. Policija je opravila razgovor tudi z M. G., izvenzakonsko partnerico J. H., ki je prišla na kraj prekrška. Naložena drva je policija izmerila, jih fotografirala in zaradi suma storitve kaznivega dejanja zasegla. Odločbo o prekršku je nato izdala pooblaščena uradna oseba Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, in sicer na podlagi prijave Policijske postaje Kočevje ter izjave kršitelja, ki jo je podal ustno pri inšpektoratu.

5Sodišče, ki je v postopku z zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku ponovilo in dopolnilo postopek po pravilih rednega sodnega postopka, je ugotovilo, da sta prekršek zaznala policista T. O. in S. M. Iz razlogov sodbe izhaja, da je bil policist O. tega dne vodja patrulje, da je on ustavil kršitelja in vodil postopek. Policistka M. je sprva stala na drugi strani ceste in varovala postopek, policistu O. pa je rekla da se v zadevo ne bi vmešavala, nato pa je na njegovo prošnjo fotografirala drva in mu pomagala pri meritvah količine zaseženega lesa. Iz sodbe sodišča prav tako izhaja, da je policist O. nečak kršitelja.

6Po določbi prvega odstavka 58. člena ZP-1 se v hitrem prekrškovnem postopku glede izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem

upravnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 2. točki 35. člena med drugim določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je stranka z njo v krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. V takem sorodstvu sta v obravnavani zadevi policist O. in kršitelj, saj gre po ugotovitvah sodišča za nečaka in strica, torej za sorodnika v tretjem kolenu stranske vrste. Glede na navedeno je odločilnega pomena, ali je policist O. kot pooblaščena uradna oseba opravil kakšno dejanje v prekrškovnem postopku zoper kršitelja.

7Sodišče prve stopnje je na to vprašanje odgovorilo nikalno. Navedlo je, da sta policista pri odkrivanju prekrška delovala povezano ter da je njuno ravnanje potrebno šteti za enotno uradno dejanje. Sicer pa je po stališču sodišča za obravnavani prekršek stvarno pristojen Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje,

ne pa policija. Inšpektorat je storilca pozval, da se o prekršku izjavi in nato v zadevi odločil, vlogo policije v tem postopku pa je po oceni sodišča moč enačiti le z vlogo priče.

8Vrhovno sodišče s temi razlogi ne soglaša. Po stališču Vrhovnega sodišča vloge policije v obravnavani zadevi ni mogoče enačiti z vlogo priče, policija pa v tem postopku tudi ni imela zgolj vloge predlagatelja po prvem odstavku 50. člena ZP-1. V času storitve prekrška veljavni ZG (Uradni list RS, št. 30/93 do 17/14) je v petem odstavku 75. člena določal, da policija vodi postopke zaradi kršitev iz prvega odstavka 77c. člena tega zakona, prvi odstavek 77b. člena ZG pa je policiji dajal tudi izrecno pooblastilo, da pregleduje dokumente, ki morajo spremljati gozdno lesne sortimente med prevozom ali naložene na prevozno

sredstvo. To pomeni, da je bila policija glede obravnavanega prekrška pristojna za vodenje hitrega prekrškovnega postopka. Iz nadaljnjih določb ZG je sicer mogoče razbrati, da je bila policija pristojna zgolj za vodenje postopka na terenu, ne pa tudi za vsa nadaljnja procesna dejanja ter izdajo odločbe o

prekršku. Drugi odstavek 77b. člena ZG je namreč določal, da če policija pri izvrševanju nadzora ugotovi, da je bil storjen prekršek, za katerega je v skladu

s tem zakonom predpisana obvezna stranska sankcija odvzema gozdno lesnih sortimentov (to pa so bili po določbi prvega odstavka 81c. člena ZG vsi prekrški iz prvega odstavka 77c. člena ZG), predlaga gozdarskemu inšpektorju uvedbo postopka o prekršku. Vendar to ne spremeni dejstva, da je bila v skladu s citiranimi določbami ZG tudi policija pooblaščena za izvajanje nadzora nad spoštovanjem predpisov, katerih kršitve so določene kot prekrški po prvem

odstavke 77c. člena ZG, oziroma za vodenje prekrškovnega postopka na terenu.

9Takšen postopek je v obravnavanem primeru vodil tudi policist O. Policista prekrška nista zaznala kot priči, temveč sta ga ugotovila šele, ko sta izvedla dejanja, za katera sta po ZG pooblaščena prav z namenom odkrivanja prekrškov po prvem odstavku 77c. člena ZG. Policista sta od kršitelja na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 77b. člena ZG zahtevala predložitev prevoznice in ugotovila, da je kršitelj ni imel pri sebi, nato pa sta z namenom ugotavljanja prekrška opravila tudi razgovor s kršiteljem ter z M. G., ki je prišla na kraj prekrška, ter opravila ogled in meritve lesa. Vsa ta dejanja ni mogoče enačiti z dejanji priče, temveč z uradnimi dejanji, ki sta jih policista opravila kot pooblaščeni uradni osebi pri vodenju prekrškovnega postopka.

10Iz navedenega izhaja, da je policist O., ki je s kršiteljem v sorodstvu v stranski vrsti tretjega kolena, v prekrškovnem postopku zoper kršitelja opravljal posamezna dejanja v postopku oziroma je sodeloval pri vodenju postopka. S tem je podana kršitev določb postopka po 2. alineji prvega odstavka 62. člena ZP-1, ki narekuje odpravo odločbe (drugi odstavek 65. člena ZP-1). Dejstvo, da je policist O. ta procesna dejanja opravljal v okviru skupnega delovanja s policistko M., na obstoj navedene kršitve ne vpliva; kršitev je podana, kakor hitro pri vodenju postopka sodeluje oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena.

C.

11Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi ugodilo in sodbo

sodišča spremenilo tako, da se odločba prekrškovnega organa odpravi.