VSRS sklep II Ips 178/2013

Revizija se zavrže.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 3.804,00 EUR stroškov revizijskega postopka.

1Tožnica je s prvima dvema tožencema 7. 3. 2002 sklenila pogodbo, katere predmet je bil prenos lastninske pravice nanju na več parcelah (na eni stoji tudi njena stanovanjska hiša) v k. o. ... Po njenih tožbenih trditvah je bil predmet pogodbe le del dvorišča na eni od teh parcel, ne pa vse v pogodbi zapisane parcele, pri katerih sta se toženca vpisala kot lastnika ter nato z izročilno pogodbo z dne 3. 6. 2008 lastninsko pravico prenesla na tretjega in četrtega toženca. Tožnica je uveljavljala, da pogodba iz leta 2002 ne obstoji oziroma je nična, razen v delu, ki je bil podlaga za prenos lastninske pravice na prva dva toženca na dogovorjenem delu dvorišča. Zahtevala je ugotovitev ničnosti, poleg tega pa tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižb, ki so sledile obema pogodbama, razen glede prej navedenega dela dvorišča, ter izbris teh vknjižb. Zahtevala je tudi ugotovitev svoje lastninske pravice na tistem delu nepremičnine, ki presega dvorišče glede katerega prenos lastninske pravice ni bil sporen, ter izstavitev zemljiškoknjižne listine v svojo korist. Sodišče prve stopnje je tožbo z zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine zavrglo (V. točka izreka), ugotovilo ničnost pogodbe z dne 7. 3. 2002 v zatrjevanem obsegu (razen v nesporno odtujenem delu dvorišča - I. točka izreka), v ostalem pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II., III. in IV. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo: ker del dvorišča, ki ga je tožnica po ugotovitvah sodišča prve stopnje prenesla na prva dva toženca s pogodbo iz leta 2002, ne zajema tudi tistega dela parcele št. 118/166, na katerem leži dvorišče in ki je sedaj označeno z rezervirano parcelno št. 118/15, vse k. o. ..., je zahtevke za ugotovitev ničnosti pogodbe, neveljavnosti vknjižbe in njen izbris glede ½ navedene nepremičnine zavrnilo.

3Toženci so zoper sodbo drugostopenjskega sodišča vložili revizijo iz revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih postopkovnih kršitev. Grajajo stališče pritožbenega sodišča, da je prva pogodba delno neobstoječa; poudarjajo, da o predmetu pogodbe ni bilo nobenega nesoglasja ali nesporazuma, da je tožnica natančno vedela, katere nepremičnine odtujuje in da bi lahko, če je bila neskrbna, uveljavljala kvečjemu izpodbojnost pogodbe. Poleg tega trdijo, da bi moral biti zahtevek zavrnjen tudi za polovico parcele št. 118/238; ta parcela bi morala namreč deliti usodo zemljišča, sedaj označenega z rezervirano parcelo št. 118/15, kar obširno pojasnjujejo. Končno izrecno izpodbijajo tudi odločitev o stroških postopka.

4Revizija ni dovoljena.

5Po določbi drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija).

6V konkretnem primeru tožena stranka delno izpodbija odločitev o (primarnem) nedenarnem zahtevku, katerega vrednosti tožeča stranka ni opredelila,(1) sodišče prve stopnje pa je k temu ni pozvalo.(2) Procesna posledica nenavedbe spornega predmeta je nedovoljenost revizije, saj ni izkazano, da je presežen revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP.(3) Toženci te pomanjkljivosti niso mogli sanirati z navedbo v reviziji, da vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 262.500,00 EUR.

7Iz zadnjega odstavka revizije je razvidno, da so vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe toženci določili na način, da so izračunali svoji oceni o lastnem neuspehu v pravdi ustrezen delež od podrednega denarnega zahtevka, ki je znašal 350.000,00 EUR ter je bil pravnomočno zavrnjen že v prejšnjem sojenju in ni bil predmet revizijskega preizkusa. To pomeni, da so uporabili pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP, po katerem se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Toda v konkretnem primeru navedeno pravilo ni uporabno, ker niso izpolnjene v njem navedene predpostavke.

8Revizija zoper odločitev o stroških postopka ne bi bila dovoljena niti, če bi bila sicer (v ostalem delu) dovoljena. Odločitev o stroških je po svoji naravi sklep (prvi odstavek 166. člena ZPP). Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se z njim postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o stroških ni tak sklep, zato ga z revizijo, kot je Vrhovno sodišče v številnih zadevah že pojasnilo,(4) ni dovoljeno izpodbijati.

9Nedovoljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

10Ker toženci v revizijskem postopku niso bili uspešni, so dolžni tožnici povrniti stroške tega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Njene stroške revizijskega postopka predstavljajo stroški zastopanja, ki jih je utrpela v zvezi z vložitvijo odgovora na revizijo, odmerjeni skladno z Zakonom o odvetniški tarifi ter povečani za davek na dodano vrednost.

---.---

Op. št. (1): Po določbi drugega odstavka 180. člena ZPP mora tožeča stranka, če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.

Op. št. (2): Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta ne navede, skladno s 45. členom ZPP sodišče ravna po določbah 108. člena istega zakona, ki veljajo za nepopolne vloge.

Op. št. (3): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 163/2010, II Ips 409/2011, II Ips 63/2008 in druge; temeljijo na pravnem mnenju VS RS z dne 16. 12. 1993, objavljenem v Poročilu VS RS 2/93, str. 12.

Op. št. (4): glej na primer odločbe II Ips 355/2013, II Ips 157/2014, II Ips 45/2013, II Ips 60/2014, II Ips 137/2012