VSRS Sodba IV Ips 2/2015

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se klavzula o pravnomočnosti izpodbijanega sklepa razveljavi ter se zadeva vrne sodišču v nadaljnji postopek.

A.

1Prekrškovni organ Policijska postaja Trbovlje je storilko V. D. z odločbo o prekršku z dne 5. 3. 2010 spoznal za odgovorno storitve prekrška po drugem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) in ji izrekel globo v znesku 417,29 EUR ter naložil plačilo sodne takse. Zoper navedeno odločbo o prekršku je storilka vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Trbovljah s sodbo z dne 22. 4. 2011, ki je postala pravnomočna 12. 8. 2011, zavrnilo kot neutemeljeno in storilki naložilo plačilo sodne takse. Potem, ko je bil sklep o določitvi uklonilnega zapora na ugovor storilke razveljavljen, je storilka dne 2. 7. 2013 pri sodišču podala predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti. Okrajno sodišče v Trbovljah je s sklepom z dne 14. 10. 2014 postopek nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne

skupnosti ustavilo.

2Zoper sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 22. 12. 2014. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zaradi kršitev 74., 90. in 168. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ter 22. in 25. člena Ustave izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je zoper izpodbijani sklep v roku osmih dni od vročitve sodbe Vrhovnega sodišča RS dovoljena pritožba, ki se vloži pisno v dveh izvodih pri Okrajnem sodišču v Trbovljah.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki, ki se o njej ni izjavila.

B.

4Vrhovni državni tožilec v zahtevi navaja, da ZP-1 v postopku nadomestitve globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti dopušča redno pravno sredstvo le v primeru zavrženja ali zavrnitve predloga storilca. Zato po njegovem mnenju ni razumnega razloga, da pritožba ne bi bila dovoljena tudi v primeru, ko sodišče s sklepom ustavi postopek nadomestitve globe z nalogami v splošno korist, ki se po svoji naravi močno približuje položaju, ko sodišče predlog zavrže iz formalnih razlogov. Ker tudi sklep o ustavitvi postopka posega v položaj storilca prekrška, mu gredo vse pravice, ki mu jih dopušča zakon, oziroma mu jih 74. člena ZP-1 izrecno ne odreka. Zaradi napačnega pravnega pouka je sodišče storilki na arbitraren način odvzelo pravico do pravnega sredstva, ki je vsakomur zagotovljena že po 25. členu Ustave. S svojim ravnanjem je sodišče kršilo tudi 22. člen Ustave, ker ni upoštevalo, da je storilec, kadar sodišče postopek o njegovem predlogu za nadomestitev globe ustavi, v enakem položaju kot storilec, katerega predlog je bil zavržen ali zavrnjen. Storilko, ki je prava neuka stranka, je sodišče prikrajšalo za redno pravno sredstvo, ki omogoča nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo odločb sodišča prve stopnje, torej tudi izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.

5Okrajno sodišče v Trbovljah je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa z dne 14. 10. 2014, s katerim je

postopek nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti ustavilo,

navedlo, da je storilkin predlog za nadomestitev globe glede na njeno premoženjsko stanje utemeljen, a je

na podlagi mnenja Centra za socialno delo Trbovlje ugotovilo, da storilka zaradi zdravstvenih razlogov (invalidska upokojitev) ni sposobna opraviti del v splošno

korist (2. točka obrazložitve sklepa). V pravnem pouku pa je zapisalo, da zoper

ta sklep ni pritožbe.

6ZP-1 daje sodišču v postopku odločanja o predlogu storilca za nadomestitev globe tri možnosti – predlogu storilca lahko ugodi, ga zavrže ali zavrne. V

zadnjih dveh primerih ima storilec po izrecni zakonski določbi drugega odstavka 202.c člena ZP-1 tudi pravico do pritožbe zoper sklep. V obravnavani zadevi pa je sodišče postopek o nadomestitvi globe ustavilo, ne da bi v izreku o storilkinem predlogu sploh odločilo. ZP-1, ki ustavitve postopka o predlogu za nadomestitev globe ne predvideva, zato seveda tudi ne določa, da je zoper tak sklep pritožba dopustna. Vendar odločitev sodišča dejansko pomeni zavrnitev predloga za nadomestitev globe, saj predlogu storilke, da se ji omogoči nadomestitev globe, ni bilo ugodeno. Zato je v obravnavanem primeru pritožba dopustna, poleg tega pa 74. člen ZP-1, če ni drugače določeno, dovoljuje pritožbo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, o kateri odloča višje sodišče.

7Storilka bi torej ne glede na napačen pravni pouk lahko vložila pritožbo in bi jo sodišče moralo obravnavati. Vendar pa je potrebno upoštevati, da je pravica do pravnega sredstva, v konkretnem primeru do pritožbe, učinkovita zgolj v primeru, da je upravičenec do pritožbe pravilno in v celoti seznanjen z vsebino pravice, načinom njenega izvrševanja in s posledicami, če bi opustil

dejanje, ki je pogoj oziroma procesna predpostavka za izvrševanje te pravice(1). Zato je treba pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da je bila storilka, ki je prava neuka stranka in ni imela zagovornika, z napačnim pravnim poukom zavedena in posledično ni vložila pritožbe zoper sklep sodišča. S tem pa je sodišče poseglo v storilkino ustavno zagotovljeno pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave).

8Vrhovno sodišče predlogu vrhovnega državnega tožilca ni sledilo, ampak je odločilo, da se razveljavi

klavzula o pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, s čimer bodo posledice napačnega pravnega pouka lahko odpravljene.

C.

9Glede na povedano je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo tako, da je

klavzulo o pravnomočnosti izpodbijane odločbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču v nadaljnji postopek

(prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1), ki bo moralo storilki vročiti sklep s pravilnim pravnim poukom.

----

(1) Sodbe I Ips 214/2000 in I Ips 218/2000 z dne 22. 5. 2003, IV Ips 31/2007 z dne 18. 3. 2008, I Ips 27089/2010-37 z dne 15. 9. 2011.