VSM sodba I Cp 171/2015

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je preklicana izročilna pogodba z dne 23. 1. 2008, s katero je tožnica izročila tožencu sebi lastno nepremično premoženje - v izreku prvostopne sodbe z zemljiškoknjižnimi identifikacijskimi podatki podrobneje navedene parcele v k.o. R., ki v naravi predstavljajo po obsegu podrobneje opredeljene gozdove, njive, travnike, pašnike, sadovnjake, vinograde, gospodarska poslopja, dvorišča in stanovanjske stavbe (I. točka izreka). Sodišče prve stopnje je posledično dovolilo vknjižbo lastninske pravice pri navedenem nepremičnem imetju, last toženca - pri v izreku prvostopne sodbe z zemljiškoknjižnimi podatki podrobneje navedenih nepremičninah v k.o. R. - (nazaj) na tožnico (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je dolžan toženec tožnici v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške v znesku 3.513,60 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (III. točka izreka).

2Zoper tako prvostopno odločitev se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje toženec. Navaja, da je prvostopna odločitev neutemeljena, pa tudi preuranjena. V okviru pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožnik izpostavlja nepravilnost prvostopnega zaključka, da je toženec opustil dolžno skrb za tožnico in vztrajno ne izpolnjuje prevzetih preživninskih bremen, ko pa je toženec prevzete preživninske obveznosti iz izročilne pogodbe nesporno izpolnjeval do tožničinega odhoda v bolnišnico v sredini meseca januarja 2012. Tako je zatrjevano neizpolnjevanje obveznosti iz izročilne pogodbe lahko trajalo le eno leto, saj je bila tožba vložena v avgustu 2013. Domnevno enoletno neizpolnjevanje obveznosti iz izročilne pogodbe po mnenju pritožnika nikakor ne daje podlage za zaključek, da toženec trajno ne izpolnjuje prevzetih preživninskih bremen, še manj pa predstavlja zakonsko podlago za preklic izročilne pogodbe po drugem odstavku 555. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), glede na to, da je toženec obveznosti po tej pogodbi nesporno izpolnjeval več kot polna 4 leta. Pritožnik nadalje graja nepravilnost prvostopnega stališča, da toženec z opustitvijo dolžne skrbi za tožnico huje krši temeljna moralna načela o skrbi polnoletnih otrok za pomoči potrebne starše. Ob tem izpostavlja, da tožnica že zdaleč ni v položaju pomoči potrebnega starša, saj iz izpovedb njej naklonjenih prič, da mora po prihodu iz bolnišnice ves čas sama v celoti skrbeti zase, izhaja, da tožnica to očitno zmore, torej še ni nastopila v 5. točki izročilne pogodbe navedena obveznost toženca tožnici nuditi preužitek in sicer v primeru bolezni in starosti zdravila, zdravniško pomoč, priboljške, dietno hrano in nego, ter nositi vse stroške v zvezi s tem. Tudi v spis predložena medicinska dokumentacija po prepričanju pritožnika ne nakazuje na to, da je tožnica zmanjšano sposobna skrbeti zase. Pritožnik še poudarja, da tožnica sama odklanja pomoč, kar naj bi izhajalo iz izpovedb nekaterih (po tožencu predlaganih) prič, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Tudi ostale, tožnici naklonjene priče, so izpovedale, da se pravdni stranki prepirata, torej so se med njima povsem skalili njuni odnosi, tožnica pa od toženca odklanja vsakršno uslugo. S tem je toženec onemogočen izpolnjevati svoje obveznosti iz izročilne pogodbe, kar je dejansko opustil v zadnjem letu pred vložitvijo tožbe. Zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo tudi z zavrnitvijo dokaza po zaslišanju priče S.K. in po pribavi tožničinega osebnega zdravstvenega kartona, izpodbijana sodba pa je v posledici vsega navedenega nepravilna in nezakonita. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe oz. njeno spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka v celoti. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo se tožnica zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane prvostopne sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi zgolj pavšalno uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. V okviru zatrjevanj strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje pravilno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6V obravnavani zadevi je tožnica od toženca terjala vrnitev izročnine - na podlagi izročilne pogodbe z dne 23. 1. 2008 izročenega mu nepremičnega premoženja zaradi preklica izročilne pogodbe oz. odstopa od nje predvsem iz razloga toženčevega neizpolnjevanja v njej dogovorjene obveznosti preživljanja. V skladu s 546. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se z izročilno pogodbo izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Pri tem si lahko ob izročitvi in razdelitvi izročitelj pridrži zase ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo (prvi odstavek 551. člena OZ). Če izročitelj na podlagi izročilne pogodbe prenese na sopogodbenike vse svoje premoženje, lahko ostane brez sredstev za preživljanje. Temu se izogne tako, da si s pogodbo pridrži pravice, s pomočjo katerih bo dosegel svoj interes, ki je v zagotovitvi dosmrtnega preživljanja.(1) Iz tega razloga OZ v drugem odstavku 555. člena izročitelju omogoča preklic izročitve (odstop od izročilne pogodbe), med drugim tudi če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi. Gre za potomčeve obveznosti, katerih izpolnitev je v izročiteljevem življenjskem interesu. Od te izpolnitve je odvisna ohranitev izročiteljevega dotedanjega življenjskega standarda. V preživnino spadajo vsa bremena, ki zadovoljujejo izročiteljev interes po ohranitvi življenja, kakršnega je imel pred izročitvijo in razdelitvijo svojega premoženja.(2)

7Tudi v obravnavani zadevi sta se pravdni stranki v sklenjeni izročilni pogodbi dogovorili za nadomestilo v korist izročiteljice v obliki preužitka, ki naj bi ga toženec nudil tožnici (v primeru bolezni in starosti zdravila, dietno hrano, pomoč, nego; skrb za stanovanjsko hišo, v kateri živi tožnica, vključno s plačevanjem elektrike in vode; skrb za tožničino prehrano in oblačila), kar vse je sodišče prve stopnje podrobneje pojasnilo v 5. točki obrazložitve svoje odločitve in ni predmet pritožbene graje. Pri izročenih nepremičninah se je vknjižila prepoved odtujitve in obremenitve v korist tožnice, pri parc. št. 795/0 k.o. R. („stara stanovanjska hiša“) pa tudi realno breme preužitka in osebna služnost brezplačnega dosmrtnega stanovanja.

8Na podlagi izpeljanega dokaznega postopka, predvsem skladne izpovedbe več zaslišanih prič, je sodišče prve stopnje tudi po presoji sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da toženec trajno ne izpolnjuje prevzetih preživninskih bremen, s čimer so podani pogoji za preklic izročitve oz. odstop od izročilne pogodbe. Neutemeljena je pritožbena graja nepravilnosti takega prvostopnega zaključka (pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), v okviru katere toženec izpostavlja, da je vendarle prevzete preživninske obveznosti iz izročilne pogodbe nesporno izpolnjeval do tožničinega odhoda v bolnišnico v sredini meseca januarja 2012. Tako bi lahko po mnenju pritožnika neizpolnjevanje obveznosti iz izročilne pogodbe do vložitve tožbe v avgustu 2013 trajalo le eno leto, kar naj po njegovem prepričanju ne bi zadoščalo za izpodbijani prvostopni zaključek, da toženec trajno ne izpolnjuje prevzetih preživninskih bremen. Tako pritožbeno stališče je po presoji sodišča druge stopnje nepravilno vsaj iz dveh razlogov. Že zgoraj je bilo izpostavljeno, da si izročitelj v izročilni pogodbi lahko izgovori dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo, ki je v izročiteljevem življenjskem interesu, saj mu omogoča ohranitev njegovega življenjskega standarda ali pa mu celo zagotovi možnosti za preživetje, posebej ko izročitelj (kot v obravnavanem primeru) izroči in razdeli vse ali glavnino svojega premoženja, drugih sredstev za preživljanje (npr. pokojnine) pa nima ali so le-ta (kot pri tožnici) preskromna (pokojnina v višini 214,58 EUR - obrazložitev prvostopne sodbe v točki 9). Čeprav je toženec v začetnem obdobju po sklenitvi pogodbe svoje obveznosti iz izročilne pogodbe v pretežni meri izpolnjeval, do vložitve tožbe v obravnavani zadevi že več kot leto dni trajajoče popolno zanemarjanje obveznosti iz izročilne pogodbe, ki se je po priznavanju toženca nadaljevalo tudi v času obravnavanja zadeve na prvi stopnji (izrecna toženčeva izpovedba, da elektrike za staro hišo že dolgo ne plačuje, tožnici ničesar ne prinese iz trgovine, ji ne zagotavlja toplih obrokov in ne skrbi za njena oblačila), torej je do razsoje na prvi stopnji trajalo že tretje leto, tudi po presoji sodišča druge stopnje več kot zadošča za zaključek, da je toženčevo neizpolnjevanje z izročilno pogodbo prevzetih obveznosti trajne narave. Poleg tega ni mogoče spregledati na prvi stopnji ugotovljenega, da je toženec izpolnjevanje dogovorjenih bremen preživninske narave opustil kmalu po tožničinem prihodu iz bolnišnice, ko je bila le-ta gotovo bolj potrebna pomoči kot pred boleznijo. Slednja okoliščina ne daje podlage za zaključek, da bi toženec prevzete preživninske obveznosti vendarle pričel izpolnjevati ob nastopu popolne obnemoglosti tožnice, kot neutemeljeno smiselno nakazuje pritožba.

9Tožničino zdravstveno stanje naj bi se po njenem prihodu iz bolnišnice v letu 2012 po navedbah toženca toliko saniralo, da je še vedno v pretežni meri sposobna skrbeti zase in sama izpolnjevati svoje osnovne življenjske potrebe. Tudi sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedb zaslišanih prič ugotovilo, da tožnica vse obveznosti iz izročilne pogodbe sedaj opravlja sama, kar pa je zanjo glede na starost, zdravstveno stanje in finančna sredstva zelo težko. Zaradi navedenega opustitev toženčeve v pogodbi dogovorjene skrbi za tožnico morebiti še ne bi zadoščala za zaključek o „hudi kršitvi temeljnih moralnih načel o skrbi polnoletnih otrok za pomoči potrebne starše“, ki ga je sodišče prve stopnje navedlo kot neke vrste „rezervni razlog“ za preklic izročitve po prvem odstavku 555. člena OZ (huda nehvaležnost). Kljub temu pa je neutemeljeno v pritožbi ponovljeno stališče, da še ni nastopila v 5. točki izročilne pogodbe navedena obveznost toženca tožnici nuditi preužitek (dogovorjeno preživnino). Navedena obveznost v med pravdnima strankama sklenjeni izročilni pogodbe z dne 23. 1. 2008 namreč ni vezana na tožničin „status pomoči potrebnega starša“, kot v svoji pritožbi neutemeljeno izpostavlja toženec, temveč je kot nadomestilo za tožencu izročeno premoženje, ki naj izročiteljici omogoči preživetje in ohranitev življenjskega standarda iz obdobja pred sklenitvijo izročilne pogodbe, neodvisna od tožničine preostale zmožnosti skrbeti zase in za svoje potrebe. Za primer bolezni pa si je tožnica v posebni alineji izročilne pogodbe izgovorila še dodatne dajatve v obliki zdravil, dietne hrane in nege. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje so vsaj nekatere od slednjih okoliščin že nastopile (npr. potreba po redni negi in primerni dieti), toženec pa svojih obveznosti niti v takih okoliščinah nedvomno ne izpolnjuje, upoštevaje že zgoraj obrazloženo, da za tožničino prehrano, oblačila in bivališče sploh ne skrbi.

10V zvezi s pritožbenim poudarjanjem, da tožnica toženčevo pomoč odklanja, s čimer mu izpolnjevanje obveznosti po izročilni pogodbi onemogoča, zaradi česar jih je toženec v zadnjem letu pred vložitvijo tožbe opustil, sodišče druge stopnje glede na izpeljani dokazni postopek kot pravilno povzema prvostopno stališče, da toženec tega z ničemer ni uspel izkazati. Priče, ki jih je v dokaz zatrjevanega predlagal toženec, namreč niso bile seznanjene s podrobnostmi toženčevih prevzetih obveznosti po izročilni pogodbi. Zgolj v pritožbi izpostavljena izpovedba ene od teh prič, da tožnica od toženca enkrat ni želela sprejeti svinjine, pa v dokaz tožničinega odklanjanja toženčeve pomoči ne more zadoščati. Sicer pa se je toženec v izročilni pogodbi zavezal tožnici med drugim nuditi tople obroke ali ji prinašati vse potrebno iz trgovine, kar je po lastnih navedbah opustil že leto pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi.

11Končno je neutemeljena tudi pritožbena graja zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki jo pritožnik vidi v prvostopni zavrnitvi dokaza po zaslišanju priče S.K.. V pritožbi podrobneje pojasnjenih okoliščin, o katerih vse naj bi izpovedovala navedena priča, toženec v postopku na prvi stopnji ni navajal niti takrat, ko je kljub drugačni odločitvi sodišča prve stopnje (zavrnitvi dokaza) vztrajal pri zaslišanju te priče. Sicer pa glede na podatke v spisu navedeni priči vabila na glavno obravnavo ni bilo mogoče vročiti, saj se je pošiljka priči na po tožencu navedeni naslov vrnila z oznako „neznan“, s čimer je bil toženec seznanjen (list. št. 44 - 45 spisa), pa drugega naslova ni priskrbel. Glede na že zgoraj pojasnjeno, da tožničino zdravstveno stanje za odločitev v obravnavani zadevi niti ni odločilno, upoštevaje da toženčeve obveznosti iz izročilne pogodbe ne nastopijo šele takrat, ko bi bila tožnica obnemogla in iz zdravstvenih razlogov potrebna pomoči, se kot pravilna pokaže tudi prvostopna odločitev o nepotrebnosti predlaganega dokaza z vpogledom v osebni zdravstveni karton tožnice.

12Po vsem obrazloženem je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da toženec z izročilno pogodbo prevzetih obveznosti preživljanja tožnice ne izpolnjuje, s čimer so podani pogoji za preklic izročitve po drugem odstavku 555. člena OZ oz. za odstop od izročilne pogodbe (103. člen OZ), tožnica pa je posledično upravičena do vrnitve izročenega premoženja (drugi odstavek 111. člena OZ).

13Vse navedeno je v skladu s 353. členom ZPP narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane prvostopne sodbe v celoti, tudi v odločitvi o pravdnih stroških. Slednja je bila ob odsotnosti konkretne pritožbene graje zgolj predmet uradnega preizkusa, ki ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih nepravilnosti tega dela prvostopne odločbe.

14Toženec, ki s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona sam svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnica pa v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, s katerim ni pomembno doprinesla k odločitvi o pritožbi (nepotrebni stroški).

---.---

Op. št. (1) : Tako v: Obligacijski zakonik (posebni del) s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2004, str. 523.

Op. št. (2) : Tako v: Obligacijski zakonik (posebni del) s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2004, str. 535.