VSM sklep I Ip 61/2015

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep, s katerim je sodišču dovolilo izvršbo na novo sredstvo izvršbe, to je na nepremičnine dolžnika.

2Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Očita, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti upoštevati, da je terjatev zastarala. Nerazumljivo se mu zdi, da je sodišče za dolg upnice, ki znaša zgolj 137,71 EUR, obremenilo vse njegove nepremičnine. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po določbi tretjega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oz. namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, izvršbo z drugimi sredstvi oz. predmeti. Zoper sklep, izdan v skladu s citirano zakonsko določbo, ima dolžnik ugovor kot edino pravno sredstvo (drugi odstavek 9. člena ZIZ), vendar so ugovorni razlogi iz 55. člena ZIZ omejeni le na novo izvršilno sredstvo in predmet izvršbe (načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996), pri čemer mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Na to je bil dolžnik tudi posebej opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.

5Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik v konkretnem primeru, ko se je skliceval na socialno ogroženost zaradi katere ne zmore plačati terjatev v enem znesku in zato prosi za obročno plačilo, ni navedel nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo s tem sredstvom. Dolžnik zgolj z navajanjem socialnih razlogov ni zadostil zakonski zahtevi po obrazloženosti in utemeljenosti ugovora, zato je prvostopenjsko sodišče njegov ugovor utemeljeno zavrnilo.

6Takšno odločitev ne omajajo očitki o nesorazmernosti med višino izterjevane terjatve in sredstvom izvršbe - nepremičninami, na katere je dovoljena izvršba. Upnik lahko predlaga katerokoli v zakonu določeno izvršilno sredstvo za poplačilo svoje terjatve, zlasti je takšno ravnanje upnika pričakovano v primeru, če je na določena izvršilna sredstva izvršba neuspešna, kot je to v konkretnem primeru, ko upnik v 10 letih z izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet ni prišel do poplačila svoje terjatve, to je zneska 137,71 EUR. V navedeno dispozicijo upnika lahko dolžnik poseže le z izpolnitvijo denarne obveznosti, ki je predmet izterjave ali s predlogom, da naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe (prvi odstavek 169. člena ZIZ). Dolžnik takšnega predloga ni podal. Podal je zgolj predlog o obročnem odplačevanju, o čemer bo sodišče prve stopnje, tako kot je pojasnilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, odločilo s posebnim sklepom.

7Prav tako pritožba neutemeljeno graja, da je bila izvršba dovoljena na vse dolžnikove nepremičnine. S sklepom o izvršbi je bila dovoljena izvršba le na pet parcelnih številk, kjer je dolžnik solastnik zgolj do 1/6, medtem ko je po podatkih spisa - odločbe CSD (l. št. 55), ki jo je predložil dolžnik, in po podatkih zemljiške knjige, dolžnik lastnik do celote več drugih nepremičnin.

8Iz podatkov zemljiške knjige je nadalje razvidno, da sta na nepremičninah, na katerih je sodišče dovolilo izvršbo, vpisani hipoteki v zavarovanje terjatev dveh drugih upnikov v višini 947,77 EUR s pripadki in 50.000,00 EUR s pripadki. Očitki o prekomernem posegu v pravico dolžnika zaradi dosege pravice upnika - to je poplačila njegove terjatve glede na obremenjenost dolžnikovih nepremičnin tako niso utemeljeni.

9Neuspešno dolžnik v tej fazi postopka uveljavlja ugovor zastaranja. Ta je lahko eventualno aktualen le v ugovornem postopku zoper osnovni sklep o izvršbi, ne pa v ugovornem postopku zoper sklep o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe. Zastaranje namreč pretrga vsako dejanje upnika zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se izterjala terjatev (365. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Z vložitvijo predloga za izvršbo dne 16. 11. 2004 je bilo zastaranje pretrgano in bo začelo znova teči šele, ko bo končan ta izvršilni postopek (peti odstavek 369. člena OZ, prej peti odstavek 392. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

10Glede na dejstvo, da terjatev upnika predstavlja judikatno terjatev, pa je dolžniku še pojasniti, da ob vložitvi predloga za izvršbo dne 16. 11. 2004 zastaranje terjatve iz sodbe Temeljnega sodišča v M III K 396/89 z dne 2. 12. 1994 (priloga A3), ki jo izterjuje upnik v tem postopku, še ni nastopilo. Za judikatne terjatve je namreč predpisan 10-letni zastaralni rok (prvi odstavek 356. člena OZ, prej 379. člen ZOR).

11Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).