VSC sklep Cpg 319/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom v zvezi s sklepom o popravi zavrglo predlog tožene stranke z dne 16. 12. 2013 za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 9. 10. 2013. Ugotovilo je, da je s sklepom 23. 1. 2014 pozvalo toženo stranko, da v 8 dneh dopolni predlog za taksno oprostitev tako, da predloži pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 ter jo opozorilo, da bo sicer zavrglo njen predlog. Tožena stranka je prejela sklep 12. 2. 2014 (razvidno iz vročilnice). V določenem 8-dnevnem roku, ki se je iztekel 20. 12. 2014, ni dopolnila predloga (dopolnila ga je 26. 2. 2014, kar je prepozno).

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP

. V pritožbi navaja, da je obrazložitev sklepa zelo pomanjkljiva. V obrazložitvi ni nobenih dejanskih ugotovitev sodišča. Res je s sklepom pozvalo toženca k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse in mu določilo 8-dnevni rok, vendar je s tem ravnalo v nasprotju z ZPP, ki določa splošni rok 15 dni. Tožena stranka je v zakonskem 15-dnevnem roku poslala zahtevano dopolnitev, vendar je sodišče ocenilo, da je prepozna in vlogo zavrglo.

3Nad toženo stranko se je 2. 10. 2014 začel stečajni postopek, zato je ta postopek v gospodarskem sporu prekinjen po 4. točki prvega odstavka 205. člena

ZPP

. Ker pa je tožena stranka vložila pritožbo in je tudi sodišče prve stopnje opravilo vsa pritožbena procesna dejanja pred prekinitvijo postopka, je sodišče druge stopnje odločilo o zadevi na podlagi 2. točke drugega odstavka 207. člena ZPP.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja: (-) da je obrazložitev sklepa zelo pomanjkljiva, (-) da v njej ni zaznati dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, (-) da iz sklepa ni moč razbrati ugotovitev o dopolnitvi predloga oziroma nobenega razloga o odločilnih dejstvih, (-) da je sklep pomanjkljiv in v nasprotju z ZPP, ki sodišču zapoveduje ustrezno obrazložitev svojih odločitev, (-) da bi morala obrazložitev vsebovati konkretne razloge o zavrženju. Ta smiselni očitek o absolutni bistveni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podan. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, izrek je razumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom, ima razloge, v njem so razlogi o odločilnih dejstvih, ti so jasni in med seboj niso v nasprotju.

6Prvi odstavek 110. člena ZPP določa, če roki niso določeni z zakonom, jih določa sodišče glede na okoliščine primera. Za poziv sodišča prve stopnje stranki za dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks zakon ne določa roka. Zato tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je zakonski 15-dnevni rok. Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je pozvalo toženo stranko na dopolnitev predloga, določilo 8-dnevni rok, ki je bil primeren glede na okoliščine primera. Vse kar bi morala tožena stranka storiti je izpolniti izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1. Poleg tega bi lahko predlagala podaljšanje roka, če bi za to obstajali upravičeni razlogi v skladu z drugim odstavkom 110. člena ZPP. Tega ne navaja v pritožbi in ni razvidno iz spisa, da bi storila. Ob tem v nadaljevanju pritožbe ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje: (-) da jo je s sklepom 23. 1. 2014 pozvalo na dopolnitev predloga, katerega je tožena stranka prejela 12. 2. 2014 (prejela ga je osebno, ne s fikcijo), (-) da je predlog dopolnila 26. 2. 2014. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka prepozno dopolnila predlog zaradi zamude 8-dnevnega roka.

7V postopku na prvi stopnji

ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP

zavrnilo pritožbo tožene stranke

kot neutemeljeno in potrdilo

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.