UPRS sodba IV U 222/2014

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij št. 720-1671/2013/11 z dne 13. 10. 2014, se odpravi in se zadeva vrne drugostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, je z odločbo št. 720-1591/2013/46 z dne 18. 7. 2014 odločil, da se obsojenca A.A. z dnem 18. 7. 2014 premesti iz svobodnejšega v strožji režim s polodprtega oddelka na zaprti oddelek Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje (1. točka izreka) in da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka).

2Odločitev je prvostopenjski organ utemeljil z določbo drugega odstavka 80. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), ki določa, da se obsojenca, ki zlorabi svobodnejši režim zavoda ali njegova oddelka, ali za katerega narekujejo premestitev drugi utemeljeni razlogi, premesti v zavod ali njegov oddelek s strožjim režimom. Odložitev je oprta na uradni zaznamek z dne 14. 7. 2014 in uradni zaznamek z dne 17. 7. 2014, iz katerega je razvidno, da je zaposlena oseba v pralnem servisu JGZ B. vnesla v zavod mobilni telefon in ga izročila obsojencu, ki dela v pralnem servisu. S svojim ravnanjem je obsojenec ogrozil varnost oziroma interese ohranitve reda in discipline in s tem zlorabil svobodnejši režim zavoda. V nadaljevanju se je prvostopenjski organ skliceval tudi na določbo drugega odstavka 236. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in določbo drugega odstavka 144. člena ZUP in navedel, da gre v zadevi nujni ukrep, zato se odločba izvrši pred njeno pravnomočnostjo in pritožba ne zadrži njene izvršitve.

3Drugostopenjski organ je pritožbo obsojenca zoper odločbo prvostopenjskega organa, kot neutemeljeno, zavrnil.

4Tožnik v tožbi odločitvi obeh upravnih organov oporeka in meni, da je bila njegova premestitev neupravičena, saj je bila oprta na predpostavko, da naj bi zlorabil svobodnejši režim zavoda. Z ničemer ni ogrožal varnosti oziroma interesov ohranitve reda in discipline v zavodu. Dejstvo, da naj bi zaposlena oseba v pralnem servisu JGZ B. vnesla v zavod mobilni telefon, nima s tožnikom nikakršne zveze. O mobilnem telefonu ne ve ničesar, razen tega, da je bil zasežen drugem obsojencu. Sam mobilnega telefona ni naročil, ni posedoval, niti uporabljal. Prav tako mu mobilni telefon ni bil izročen s strani zaposlene osebe v pralnem servisu. Za tožniku očitano dejanje je bil spoznan za krivega in tudi sankcioniran obsojenec tega zavoda C.C. Dejstvo, da obsojencu ni mogoče očitati prekrška, je potrdila tudi priča D.D., ki je bila poleg C.C. zaslišana kot priča v disciplinskem postopku št. 720-1591/2013/76. Z premestitvijo v strožji režim so mu bile neutemeljeno kršene pravice. Ugovarja izvedbi postopka, ki ni potekal v njegovem jeziku in navaja, da bi mu morale v tem jeziku vročene vse listine in odločbe. Sodišču predlaga, da odločbo prvostopenjskega organa odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je bilo dejansko stanje, na katerem je temeljil sporni ukrep ugotovljeno pravilno.

6K I. točki izreka:

7Tožba je utemeljena.

8ZIKS-1 v drugem odstavku 80. člena določa, da se obsojenca, ki zlorabi svobodnejši režim zavoda ali njegovega oddelka ali za katerega narekujejo premestitev drugi utemeljeni razlogi, premesti v zavod ali njegov oddelek s strožjim režimom. V drugem odstavku odstavku 81. člena pa je določeno, da o premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloča direktor zavoda po tem, ko dobi mnenje vodje oddelka v katerem obsojenec prestaja kazen zapora.

9Glede na navedene določbe ZIKS-1 odloča torej o premestitvi obsojenca iz razlogov navedenih v 80. členu ZIKS-1, direktor zavoda. Gre za uporabo instituta prostega preudarka, pri tem pa je direktor zavoda vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu.

10Kadar je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče v upravnem sporu preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker je bil prekoračen obseg prostega preudarka ali ker je bil preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V obravnavanem primeru sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka, ker ocenjuje, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila ugotovljena vsa pravno pomembna dejstva in okoliščine, ki so podlaga za odločanje po prostem preudarku. V izpodbijani odločbi je namreč povzeta vsebina uradnega zaznamka z dne 14. 7. 2014 in z dne 17. 7.2014, iz katerih je razvidno, da je po naročilu tožnika mobilni aparat v zavod prinesla delavka v pralnem servisu JGZ B. Gre za navedbe, ki predstavljajo dejansko podlago za odločitev prvostopenjskega organa, ki pa jih je tožnik v postopku z izjavo z dne 17. 7. 2014 v celoti zanikal. Glede na tožnikovo izjavo, bi moral po presoji sodišča prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljiti, zakaj je uporabil sporno dejansko podlago, ki ni bila ugotovljena z gotovostjo, ki se zahteva za odločanje tudi v primeru uporabe prostega preudarka. Tako po presoji sodišča obrazložitev odločbe ne ustreza standardu obrazložitve iz 214. člena ZUP, kar posledično pomeni, da sodišče ne more oceniti, ali je bil obseg prostega preudarka prekoračen, oziroma ali je bil preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.

11V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je drugostopenjski organ o tožnikovi pritožbi zoper odločbo z dne 18. 7. 2014 odločal 13. 10. 2014, in ugovor da odločitev prvostopenjskega organa ni obrazložena, zavrnil s pavšalnimi navedbami, da je tako iz obrazložitev odločbe, kot dokumentacije v spisu, razvidno dejansko stanje v zadevi, ki je bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Drugostopenjski organ je sicer navedel, da nima razloga dvomiti v izjavo delavke v pralnem servisu JGZ B., vendar po presoji sodišča s takšno navedbo ni uspel sanirati pomanjkljivosti v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

12Iz zgoraj navedenih razlogov in zato ker iz obrazložitev izpodbijanega akta ne izhaja, da je bilo pred odločitvijo pridobljeno mnenje vodje oddelka, niti tega ni mogoče ugotoviti na podlagi spisu priloženih listin, sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, zato je moralo sodišče tožbi, v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter jo v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrniti prvostopenjskemu organu v ponoven postopek

K II. točki izreka:

13Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

14Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča se v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, navedeni znesek poviša za zahtevani 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR vrnjena po uradni dolžnosti opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah ( ZST-1).

15Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).