VSL sklep II Cp 1321/2015

I. Pritožbama tožeče in tožene stranke zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 806/2014 z dne 19. 11. 2014 se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbi tožeče stranke zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 806/2014 z dne 11. 11. 2014 se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

III. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom II P 806/2014 z dne 19. 11. 2014 sklenilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnika v točki I, ugodilo pa je tožbenemu zahtevku v delu, da je toženka dolžna v roku osmih dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje tožnika tako, da v nepremičnino z ID znakom 0000, to je stanovanje št. 2, ki se nahaja v pritličju večstanovanjske stavbe na naslovu C., vrne naslednje stvari:

- v kopalnico brisače - večje (3x večbarvne) in brisače - manjše (3x večbarvne);

- v kuhinjo hladilnik z zamrzovalno skrinjo – A., jedilni servis (žlice, vilice, nože do ene tretjine), kuhinjski pribor, zajemalko 1x, kozarce - 1 komplet po 6 kosov (navadni, za vino, za redeče vino, za pivo, za konjak, za whisky), kuhinjsko posodo (manjši lonec 1x, večji lonec 1x, ponev za jajca - manjša 1x, večja za meso 1x);

- v spalnico posteljnino (rjuhe - bele 1x, modre 1x, zelene 1x), prevleke za odeje (modre 1x, zelene 1x), odeje (tanjšo 1x, debelejšo 1x).

Prvo sodišče je toženki prepovedalo, da v bodoče na navedenih stvareh posega v posest tožnika ter še odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2S sklepom II P 806/2014 z dne 11. 11. 2014 je prvo sodišče zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, datiran z dne 28. 3. 2014 in dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe z dne 31. 3. 2014, 2. 4. 2014, 3. 4. 2014 in 30. 4. 2014.

3Tožnik v pravočasni pritožbi(1) izpodbija sklep z dne 19. 11. 2014 iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(2) Tožnik zatrjuje, da je izrek sklepa v I. točki nedoločen, ker ne vsebuje vsebine tožbenega zahtevka, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. Izpodbijani sklep je zato obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka. Ustaljena sodna praksa dopušča ugotovitvi tožbeni zahtevek v posestnih sporih, zato je prvo sodišče neutemeljeno zavrnilo ta del tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje ni naredilo dokazne ocene izpovedb prič, zato se sklepa ne da preizkusiti. Priče so potrdile, da je v predsobi manjkala ena luč, ki je bila odtrgana, zmotna pa je ugotovitev prvega sodišča, da tožnik ni navajal in dokazal posesti na luči. Pravdni stranki sta imeli soposest na stanovanju in na premičninah, ki so se nahajale v stanovanju. Luč je sestavni del stanovanja, zato je zmotna ugotovitev prvega sodišča, da tožnik ni dokazal posesti na luči. Tožnik je dokazal, da mu je toženka odvzela soposest na držalu za brisače in na WC deski. Obstoj navedenih predmetov so potrdile priče, kar potrjujejo tudi fotografije. Nelogična je ugotovitev prvega sodišča, da verjame tožniku, da je uporabljal brivnik za lase in običajni brivnik P., da pa ni dokazal motenja posesti na teh dveh predmetih. Enako je zmotna ugotovitev prvega sodišča glede rezervnih avtomobilskih ključev B., ker naj bi vsaka od pravdnih strank vozila le svoj avtomobil. Toženka je tožniku odvzela posest na ključih, posest na njih pa je izvrševal le tožnik. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da tožnik ni uporabljal sušilnega stroja, ker če bi ga, bi sam pral, sušil in likal, česar pa ni zatrjeval. Prvo sodišče je tožniku dosodilo tri velike in tri male brisače, pri tem pa zavzelo zmotno stališče, da tožnik istočasno ni mogel imeti v posesti preostalih brisač, ker bi brez brisač ostali drugi družinski člani. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da je tožniku ostal dvosed N., kar pomeni, da tožnik glede sedenja in posledično izvajanja posesti ni moten, čeprav je tožnik navedel, da je moten v soposesti na usnjenem trosedu in tabureju N.. Toženka je potrdila trditve tožnika, da je odnesla pol garniture N., kar pomeni, da je v tem delu motila soposest tožnika. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da tožnik ni določno pojasnil, na kakšen način je izvajal posest na tepihih v dnevni sobi, čeprav je zaslišan kot stranka pojasnil, da je bil tepih v dnevni sobi zaradi lepšega izgleda sobe in da je bilo topleje pod nogami. Ugotovitve prvega sodišča glede pomivalnega stroja B. so neobrazložene, zmotno pa prvo sodišče tudi deli jedilni servis, kuhinjski pribor, kozarce in kuhinjsko posodo, vzglavnike, posteljnino in odeje, kot pri delitvi skupne lastnine. Tožnik je tudi izkazal posest na paličnem mešalniku in mešalcu za smetano, ki ju je toženka odnesla. Toženka je odnesla tudi zakonsko posteljo s pripadajočima nočnima omaricama, prav tako pa je odnesla tudi stropne luči v spalnici. Glede prevlek za odeje je sklep v tem delu neobrazložen, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Glede smučarskih čevljev N., nahrbtnika in kombinezona P., je toženka vzela posest tožniku, ker je kombinezon tožnik dobil od toženke za štirideseti rojstni dan. Omenjeni kombinezon je tožnikov, četudi si ga je občasno izposodil njun sin N., kar pa ne pomeni, da je bil tožnik izključen iz posesti kombinezona. Tožnik se v pritožbi sklicuje na sodno prakso in citira sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2305/2010, I Cp 1161/2010 in I Cp 223/2012.

4Toženka v pritožbi navaja, da glede 1. točke sklepa primarno predlaga, da prvo sodišče izda popravni sklep, ker je izostalo besedilo tožbenega zahtevka iz I. točke, ki je bil zavrnjen. Podrejeno toženka zoper I. točko izreka sklepa vlaga pritožbo zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. II. točko sklepa izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in ker obrazložitev sklepa v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožnik ne zasleduje ekonomske koristi, prvo sodišče pa ni upoštevalo, da sta pravdni stranki v razveznem postopku in da razdružujeta skupno premoženje. Skupni dom s toženko je zapustil tudi mladoletni sin pravdnih strank, zato jima bi nastala velika škoda, če ne bi smela uporabljati solastnih stvari, ko sta se morala izseliti iz skupnega doma. Hladilnik je osnova za vodenje gospodinjstva za otroka, ki mora imeti prednost pred tožnikom. Prvo sodišče ne pojasni razlogov, zaradi katerih mora toženka vrniti tožniku predmete iz II. točke izreka sklepa, pri tem pa ne pojasni razlogov, zaradi katerih imajo navedeni predmeti drugačen položaj kot tisti, glede katerih je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Prvo sodišče ne obrazloži razlogov, na podlagi katerih je ugotovilo, da je toženka odnesla brisače, čeprav je toženka izpovedala, da je brisače, posteljnino, odeje, krpe pustila v stanovanju, iz sklepa pa ni razvidno, zakaj sodišče prve stopnje toženki ni verjelo. Kuhinjski servieti, posoda, kozarci predstavljajo darilo, ki ga je dobila toženka od svoje matere. Toženka je dovolila tožniku uporabljati navedene predmete, dokler sta živela skupaj, zato tožnik na navedenih predmetih nima posestnega varstva. Narok je bil končan 22. 9. 2014, datum sklepa pa je 19. 11. 2014. Tako obstaja nasprotje med zapisnikom in sklepom, kar predstavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5Pravdni stranki sta vložili odgovora na pritožbi, v katerih sta predlagali, da se pritožba nasprotne stranke zavrne kot neutemeljena.

6Tožnik vlaga zoper sklep II P 806/2014 z dne 11. 11. 2014 pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 28. 3. 2014 z dopolnitvami, podrejeno pa, da zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Tožnik v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep neobrazložen in v bistvenih delih arbitraren, ker presega predmet konkretnega spora, ki ni motenje posesti stanovanja, ampak motenje posesti premičnin. Prvo sodišče ni pojasnilo, katere opreme naj bi bilo dovolj in ni konkretiziralo, kako se lahko prepreči nastanek nenadomestljive škode glede odvzetih predmetov. Prvo sodišče bi moralo upoštevati vse premičnine, ki jih je toženka odnesla iz stanovanja in ne le tiste, za katere je bilo nesporno ugotovljeno, da jih je toženka odnesla. Tožnik v nadaljevanju pritožbe podrobno navaja premičnine, ki jih je toženka odnesla iz stanovanja. Začasna odredba je nujna, da se toženki prepove, da bi v bodoče posegala v posest tožnika na enak način.

7Toženka je vložila predlog, da prvo sodišče s popravnim sklepom odpravi napako v izreku sklepa II P 806/2014 z dne 11. 11. 2014, ker je izostalo besedilo predloga za izdajo začasne odredbe.(3)

8Pritožbi pravdnih strank zoper sklep z dne 19. 11. 2014 in pritožba tožnika zoper sklep z dne 11. 11. 2014 so utemeljene.

9Na podlagi 35. člena Stvarnopravnega zakonika(4) v razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samostojno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (24. člen SPZ). Sodišče v posestnih sporih ugotavlja le zadnje posestno varstvo in ne pravice do posesti in drugih pravic, na katere se znova neutemeljeno v pritožbi sklicuje toženka. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi niso utemeljene navedbe toženke, da tožnik ne izkazuje ekonomskega interesa za posestno varstvo.

10Sodišče prve stopnje bi zato moralo v posestni pravdi ugotoviti, ali so se predmeti, ki so predmet tožbenega zahtevka, nahajali v stanovanju, ki je bilo v solasti pravdnih strank, ali je predmete (so)uporabljal tožnik ter ali je te predmete toženka odnesla iz stanovanja in na ta način tožniku preprečila (dotedanje) izvrševanje posesti na teh predmetih. Pri ugotavljanju, ali je tožnik izvrševal posest na predmetih, je odločilna neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki se kaže v neposredni uporabi predmetov (npr. če je tožnik dobil smučarski kombinezon od toženke in ga je uporabljal, je tožbeni zahtevek utemeljen, ni pa utemeljen v primeru, če je bil kombinezon kasneje izročen sinu pravdnih strank, ki ga je imel v izključni uporabi). Treba je tudi upoštevati, da sta pravdni stranki živeli v življenjski skupnosti, v kateri sta imeli v soposesti stanovanje, kar pomeni, da je tožnik upravičen do posestnega varstva tudi za predmete, ki jih je sicer uporabljala le toženka, vendar za potrebe življenjske skupnosti pravdnih strank (npr. sušilni stroj). Tožnik pa ni upravičen do posestnega varstva za predmete, ki jih ni uporabljal, ker so bili v izključni posesti toženke (npr. zakonska postelja, če se izkaže, da je tožnik spal v drugi sobi ali pa pisalna miza in luč na pisalni mizi, če se izkaže, da ju je uporabljala izključno toženka za službene obveznosti; če pa je tožnik v spalnici imel obleke, predstavlja odstranitev stropne luči motenje posesti). Zmotni so pavšalno navedeni razlogi prvega sodišča, da tožnik ni upravičen do posestnega varstva stropne luči, ker ni navajal in dokazal posesti luči v predsobi, ob nesporni ugotovitvi, da sta pravdni stranki imeli stanovanje v soposesti (na enak način je prvo sodišče tudi neutemeljeno presojalo zahtevek tožnika, da toženka vrne preprogo, ki se je nahajala v dnevni sobi). Skopa je tudi dokazna ocena sodišča prve stopnje glede držala v kopalnici in WC deske, ki temelji le na ugotovitvi, da toženka teh predmetov ni odnesla iz stanovanja, ker se je vselila v novo stanovanje in teh predmetov tam ni potrebovala, še posebej glede na njena ravnanja, ko je posamezne predmete, ki so bili v posesti pravdnih strank, nesporno odnesla v novo stanovanje. Manjka tudi obrazložena dokazna ocena glede brivnika za lase in običajnega brivnika ter rezervnih avtomobilskih ključev. Sodišče prve stopnje stopnje je tudi materialnopravno zmotno posamezne predmete(5) delilo med pravdni stranki, kot da bi šlo za postopek delitve skupnega premoženja.

11V novem sojenju bo prvo sodišče pri dokazni oceni moralo upoštevati, da je dokazno breme na tožniku, da dokaže obstoj predmetov, da je imel posest na navedenih predmetih in da je navedene predmete iz stanovanja odnesla toženka, pri čemer je sodišče vezano na trditveno podlago pravdnih strank, kjer bo treba dokazno oceniti tudi okoliščino, da je toženka navedbe spreminjala. Prvo sodišče bo moralo ugotoviti, katere predmete je tožnik (so)uporabljal oziroma jih je uporabljala le toženka, vendar za potrebe življenjske skupnosti pravdnih strank in če je navedene predmete toženka brez soglasja tožnika odnesla iz stanovanja, je motila posest tožnika na teh predmetih in je v navedenem delu tožbeni zahtevek utemeljen. V obrazložitvi novega sklepa bo moralo sodišče prve stopnje glede vsakega predmeta, ki je predmet tožbenega zahtevka, podati skrbno dokazno oceno, kot to določa 8. člen ZPP(6) glede vsakega predmeta, ki je predmet tožbenega zahtevka. Pritožbi namreč utemeljeno navajata, da se sklepa ne da preizkusiti, ker v obrazložitvi sklepa niso ocenjeni dokazi, na podlagi katerih je prvo sodišče delno ugodilo tožbenemu zahtevku oziroma ga delno zavrnilo. V obrazložitvi sklepa mora sodišče dokazno oceniti izpovedbe strank in prič ter upoštevati listinske dokaze glede vsakega predmeta posebej, pri tem pa lahko v obrazložitvi sodbe tudi opiše lastna zaznavanja izpovedb prič in strank, če bi prvo sodišče tudi na ta način lahko bolj prepričljivo obrazložilo dokazno oceno.

12Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka sklepa z dne 19. 11. 2014 deloma ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, iz izreka sklepa pa ne izhaja, da je bil tožbeni zahtevek v preostalem delu zavrnjen. Če je sodišče prve stopnje zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, ker ni potreben,(7) potem bi moralo v izreku sklepa povzeti celotno besedilo ugotovitvenega tožbenega zahtevka, ki ga je zavrnilo, na kar opozarjata pritožbi pravdnih strank.

13Enako bi moralo postopati tudi pri zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Prvo sodišče tudi ni odločilo o predlogu toženke, da se v tem delu izda popravni sklep. Še posebej iz razloga, ker je tožnik predlog za izdajo začasne odredbe z dne 28. 3. 2014 večkrat spreminjal in dopolnjeval, bi moralo iz izreka sklepa izhajati, kakšna je bila (končna) vsebina pravnega varstva, ki ga je tožnik zahteval z začasno odredbo in ga je prvo sodišče zavrnilo. Že iz navedenih razlogov je bilo zato treba sklep o zavrnitvi začasne odredbe razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ker prvo sodišče ni ravnalo na opisan način, je bilo treba sklepa razveljaviti že iz navedenih razlogov. Sodišče prve stopnje bo moralo pri odločanju o utemeljenosti začasne odredbe poleg obstoja verjetnosti terjatve ugotoviti predpostavke iz drugega odstavka in tretjega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju(8). Utemeljenost tožbenega zahtevka namreč še ne pomeni, da je predlog za začasno odredbo utemeljen, če niso opredeljeno zatrjevane in izkazane okoliščine iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ, na kar mora biti sodišče še posebej pozorno, ko bo odločalo o utemeljenosti tožnikovega predloga za izdajo začasne odredbe.

14Pritožbeni razlogi pravdnih strank zoper sklep z dne 19. 11. 2014 in pritožbeni razlogi tožnika zoper sklep z dne 11. 11. 2014 so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbam ugodilo in sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

15Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

--------------

Op. št. (1): Sklep z dne 19. 11. 2014 je bil vročen pooblaščenki tožnika 23. 12. 2014, kar izhaja iz vročilnice na strani 102 sodnega spisa, saj iz vročilnice z dne 24. 11. 2014, ki je pripeta na strani 94 sodnega spisa ne izhaja, da bi bil sklep z dne 19. 11. 2014 vročen takratnemu pooblaščencu tožnika, navedeno dejstvo pa potrjuje tudi vloga pooblaščenke tožnika z dne 5. 12. 2014, s katero poziva sodišče prve stopnje, da ji navedeni sklep vroči.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (3): Sodišče prve stopnje o predlogu toženke za izdajo popravnega sklepa ni odločilo.

Op. št. (4): V nadaljevanju SPZ.

Op. št. (5): Npr. sedežno garnituro, brisače, posteljnino, odeje itd.

Op. št. (6): Smiselno bi bilo, da prvo sodišče sledi sodni praksi tudi glede oblike, s tem, da obrazložitev sklepa številčno označi, saj bo na ta način zagotovljena večja preglednost sklepa.

Op. št. (7): Sodna praksa pri tem vprašanju ni enotna in del sodne prakse ugotovitveni del tožbenega zahtevka dopušča.

Op. št. (8): V nadaljevanju ZIZ.