VSL sklep I Cp 614/2015

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljema v roku 30 dni plačati odškodnino za razlaščeno nepremičnino parc. št. 32/5 k. o. X (njiva v izmeri 1651 m2) v višini 189.865,00 EUR spp (1. točka izreka). Predlog predlagateljev za plačilo odškodnine iz naslova manjvrednosti preostalih zemljišč, parc. št. 32/4 (njiva v izmeri 200 m2) in parc. št. 32/6 (njiva v izmeri 786 m2), obe k. o. X, je zavrnilo (2. točka izreka) ter sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (3. točka izreka).

Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožila predlagatelja iz pritožbenih razlogov zmotne (podrejeno nepopolne) ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Menita, da pri določitvi pravične odškodnine za njuno razlaščeno zemljišče niso bila upoštevana temeljna načela razlastitvenega postopka, izpodbijani sklep pa nasprotuje tudi Ustavi RS, judikatom Evropskega sodišča za človekove pravice in določbam Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nasprotna udeleženka, kot razlastitvena upravičenka, je v upravnem postopku vložila zahtevo za razlastitev (dela) zemljišča parc. št. 32/1 k. o. X. Ob uvedbi razlastitve je šlo za enotno parcelo, ki je bila razparcelirana šele tekom razlastitvenega postopka. Prvotna parc. št. 32/1 k. o. X v izmeri 2637 m2 se je ukinila in se nadomestila z novimi parcelami 32/4, 32/5 in 32/6 iste k. o., pri čemer je bila razlaščena le parcela št. 32/5 v izmeri 1651 m2, predlagateljema pa sta preostala dva nekoristna in neuporabna koščka prvotno enotne parcele. Sodni izvedenec je v postopku izrecno potrdil dejstvo, da sta zaradi razlastitve preostali zemljišči popolnoma razvrednoteni, ter da sta dejansko del cestnega telesa. Poleg tega so na parc. št. 32/4 postavljene obvestilne table in prometni znaki. Enako so obvestilne table postavljene na parc. št. 32/6 k. o. X. Obe parceli praktično nimata dostopa, razen neposredno iz samega križišča preko pločnikov. Na zemljiščih zato ni dovoljeno postaviti reklamnih tabel. Sodišče prve stopnje je znatno prenizko določilo odškodnino za zemljišče parc. št. 32/5 k. o. X. Izvedenec ni odgovoril na utemeljene pripombe predlagateljev, da bi morala biti cena za zemljišče, upoštevaje primerjalne ponudbe in pravne posle v podobnih primerih v istem obdobju, bistveno višja od tiste, ki jo je izračunal izvedenec. Predlagatelja sta tekom postopka argumentirano navedla niz primerljivih prodaj zemljišč, iz katerih izhaja, da bi cena primerljivih zemljišč na tej lokaciji nedvomno dosegla znesek od 650,00 EUR za m2 do 1.100,00 EUR za m2, podrejeno pa predlagatelja tudi menita, da je odločitev sodišča prve stopnje glede zakonskih zamudnih obresti nepravilna, saj pričetek teka obresti od dneva izpolnitve dalje ni konkretiziran.

Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril ter je predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo obširne, prepričljive in na izvedenih dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) skladno dokazno oceno ter je o predlogu tudi pravilno materialnopravno odločilo. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajajo, zlasti pa nimajo materialnopravne podlage v zbranem dokaznem gradivu. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

Razlastitev je prav gotovo najtežji poseg v lastninsko pravico kot eno temeljnih človekovih pravic. Ustava RS v 69. členu določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini, pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) v prvem in drugem odstavku 105. člena določa, da lastniku pripada za razlaščeno nepremičnino ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Kot izhaja iz 105. člena ZUreP-1 ter usklajene sodne prakse, je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe, ki je podlaga za razlastitev) ter namen, za katerega se zemljišče uporablja.

V ponovljenem postopku je sodišče pri določitvi višine odškodnine za razlaščeno parcelo št. 32/5 k. o. X pravilno upoštevalo tržno vrednost enakovredne nepremičnine, ki je imela po prostorskih aktih pred akti, ki so bili podlaga za razlastitev, status stavbnega zemljišča z osnovno namensko rabo za površine za proizvodnjo, skladišče in terminale, podrobnejša namenska raba pa je bila opredeljena za izključno gradnjo naprav, namenjenih oskrbi za energetsko dejavnost (plin), del zemljišča pa je bil namenjen površinam za cesto ali poti za javno uporabo, ob upoštevanju tudi dejanskega stanja (preko parcele so potekali plinovodi, električni daljnovod ter dve distribucijski razdelilni postaji) oziroma rabo nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka, ki je bila namenjena prometni povezavi, to je za potrebe ceste. Cenitev, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, je torej upoštevala vse tisto, kar pri določitvi odškodnine zahteva zakonska določba. Upoštevana je bila torej dejanska raba ter namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, zato višina izplačanih odškodnin drugim razlaščencem na določitev odškodnine v tem postopku ne vpliva. Pravilno je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na izvedeniško mnenje sodnega izvedenca, ki je vrednost nepremičnine ocenil na 115,00 EUR za m2. Odločitev o tem je prvostopenjsko sodišče natančno pojasnilo. Pritožbeno sodišče tako nima pomislekov glede ugotovljene vrednosti nepremičnine na skupno 189.865,00 EUR.

Glede odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti ostalih parcel, in sicer parc. št. 32/4 in parc. št. 32/6 k. o. X, pa je pritožbeno sodišče pritožniku že v razveljavitvenem sklepu I Cp 2026/2013 z dne 5. 3. 2014 pojasnilo, da gre razlaščencu načeloma odškodnina tudi za škodo, ki mu nastane zaradi same razlastitve na preostalih nepremičninah, saj odškodnina poleg vrednosti nepremičnine, glede na njeno dejansko rabo, obsega tudi stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kamor sodi tudi morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine. V tem postopku namreč sodišče določa le manj vrednost nepremičnine ( torej vrednost, ki jo nepremičnina ima, čeprav zgolj minimalno in ne popolno izgubo gospodarskega pomena nepremičnine (ko nepremičnina sploh nima vrednosti). Pritožnika nista oporekala izvedeniškemu mnenju, da sta zaradi razlastitve parc. št. 32/5 k. o. X njuni nepremični parc. št. 32/4 in 32/6 k. o. X izgubili gospodarski pomen, torej da nepremičnini sploh nimata vrednosti. V takšnem primeru pa je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi morala predlagatelja že v razlastitvenem postopku na podlagi 99. člena ZUreP-1 zahtevati, da razlastitveni upravičenec prevzame v last tudi navedeni nepremičnini, ki naj bi postali neuporabni prav zaradi razlastitve zemljišča v javnem interesu in na navedeno ne vpliva okoliščina, da je bila prvotno enotna parcela razparcelirana šele tekom razlastitvenega postopka.

Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da sta predlagatelja, če je zatrjevana škoda posledica izgradnje cestnega omrežja in ni neposredna posledica same razlastitve, upravičena do povračila škode po določbi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika, kar pa ni predmet tega postopka.

Glede pritožbenega očitka o nepravilnosti oziroma nejasnosti izreka glede teka zakonskih zamudnih obresti pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je iz sklepa razvidno, da je nasprotna udeleženka dolžna v roku 30 dni predlagateljema plačati odškodnino v višini 189.865,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da gre pri zapisu od dneva izpolnitve dalje zgolj za očitno pisno napako in je jasno, da tečejo zakonske zamudne obresti od dneva zamude dalje. Navedeno očitno pisno napako bo lahko sodišče prve stopnje v skladu s 328. členom ZPP kadarkoli popravilo.

V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Odločitev je materialno pravno pravilna, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP in 37. členom ZNP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154., 155. in prvega odstavka 165. člena ZPP. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka in sicer predlagatelja zato, ker s pritožbo nista uspela, nasprotni udeleženec pa zato, ker po mnenju pritožbenega sodišča odgovor na pritožbo ni bil potreben.